Kemijska formula: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ta:மூலக்கூறு வாய்பாடு |
m r2.7.2) (robot Dodajanje: ia:Formula chimic; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 3:
Takšen sistem zapisovanja je zasnoval [[Švedi|švedski]] [[kemik]] [[Jöns Jacob Berzelius]] v [[19. stoletje|19. stoletju]].
== Empirična formula ==
Empirična formula je najenostavnejša kemijska formula, v kateri je prikazano, kateri elementi so v spojini in v kakšnem razmerju so. Empirične formule so standradne za ionske spojine, na primer MgSO<sub>4</sub>, in [[makromolekula|makromolekule]], na primer SiO<sub>2</sub>. Empirična formula ne upošteva [[izomer]]ije, povezav med posameznimi atomi znotraj molekule in dejanskega števila atomov v molekuli.
Izraz ''empiričen'' izhaja iz elementarne analize, ene od tehnik [[analizna kemija|analizne kemije]], ki ugotavlja [[masni delež]] posameznega elementa v čisti spojini. Primer: [[heksan]] ima molekulsko formulo C<sub>6</sub>H<sub>14</sub> in strukturno formulo CH<sub>3</sub>CH<sub>2</sub>CH<sub>2</sub>CH<sub>2</sub>CH<sub>2</sub>CH<sub>3</sub> iz katerih je razvidno, da posamezna molekula vsebuje 6 atomov [[ogljik]]a in 14 atomov [[vodik]]a, njegova empirična formula pa je C<sub>3</sub>H<sub>7</sub>, ker je razmerje med ogljikom in vodikom
== Molekulska formula ==
Molekulska formula pove veliko več kot empirična formula in sicer kateri elementi so v molekuli in koliko atomov posameznega elementa je v molekuli. Primer: empirična formula glukoze je CH<sub>2</sub>O, njena molekulska formula, ki ustreza resničnemu stanju, pa je C<sub>6</sub>H<sub>12</sub>O<sub>6</sub>. Molekulska formula ne upošteva izomerije in razporeditve atomov znotraj molekule.
Molekulska formula:
etilester acetocetna kislina:CH3COCH2COOC2H5
== Strukturna formula ==
{{glavni|Strukturna formula}}
Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomom in kemijskih vezi. Najpogosteje se uporabljajo racionalna, strukturna in skeletna formula. Poleg teh formul se uporabljajo tudi drugi načini zapisa kemijske strukture.
Vrstica 19:
Strukturna formula ima v primerjavi z molekulsko formulo več prednosti. Ena od njih je prav gotovo velika preglednost zapisa kemijske reakcije: iz strukturne formule je razviden potek reakcije in vse spremembe, ki so med reakcijo nastale. Druga prednost je prikaz različnih izomernih oblik neke spojine, ki iz njene molekulske formule niso razvidne.
== Posebnosti ==
=== Dvojne in trojne vezi ===
{{glavni|Kemijska vez}}
[[Etan]] vsebuje dva ogljikova atoma, ki sta povezana z [[kemijska vez|enojno vezjo]], na vsak ogljikov atom pa so, tudi z enojnimi vezmi, vezani trije vodikovi atomi. Njegovo formulo se lahko zapiše s C<sub>2</sub>H<sub>6</sub> ali CH<sub>3</sub>CH<sub>3</sub>.
Vrstica 30:
[[Trojna vez|Trojno vez]] se zapiše s tremi črticami ≡, na primer CH≡CH, ali s tremi pari točk ''':::'''. Vsaka črtica ali par točk pomeni eno vez med ogljikovima atomoma.
=== Molekule z mnogokratnimi funkcionalnimi skupinami ===
Mnogokratne funkcionalne skupine v molekuli se zapiše v okroglih oklepajih, z indeksom na desni pa se označi njihovo število. Primer: Ca<sub>3</sub>(PO<sub>4</sub>)<sub>2</sub> ali (CH<sub>3</sub>)<sub>3</sub>CH (2-metilpropan). Prvi zapis pomeni, da sta v molekuli kalcijevega fosfata dve skupini PO<sub>4</sub><sup>3-</sup>, drugi zapis pa pomeni, da so na osrednji ogljikov atom vezane tri metilne skupine. Drugo spojino se lahko zapiše tudi kot CH<sub>3</sub>CH(CH<sub>3</sub>)CH<sub>3</sub>.
=== Polimeri ===
Formule [[polimer]]ov se zapisujejo tako, da se ponavljajočo se enoto oziroma sekvenco zapiše v oklepaju z desnim indeksom, ki pomeni število enot. Zapis CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>50</sub>CH<sub>3</sub> pomeni, da je v polimeru 50 CH<sub>2</sub> skupin. V polimerih število ponavljajočih se enot običajno ni znano, zato se njihovo furmulo zapiše kar s splošno formulo CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>n</sub>CH<sub>3</sub>.
=== Ioni ===
[[Ion]] posameznega elementa se zapiše s simbolom elementa in desnim eksponentom, ki pomeni njegov naboj, na primer K<sup>+</sup> in Al <sup>3+</sup>.
Vrstica 43:
Za zapise kompleksnih ionov se uporabljajo oglati oklepaji, na primer [B<sub>12</sub>H<sub>12</sub>]<sup>2-</sup>. Ionske skupine, ki so vgnezdene znotraj kompleksnega iona, se zapišejo v okroglem oklepaju, na primer [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>3+</sup>. Zadnji zapis pomeni, da kompleksni ion vsebuje šest NH<sub>3</sub> skupin, celotna skupina v oglatem oklepaju pa ima naboj +3.
=== Izotopi ===
{{Glavni|Izotop}}
Izotopi so najbolj aktualni v jedrski kemiji in kemiji stabilnih izotopov, v kemijski formuli pa se označujejo z levim eksponentom ob simbolu elementa. Primer: fosfatni ion, ki vsebuje [[radioaktivnost|radioaktivni]] [[fosfor]] 32, se zapiše kot <sup>32</sup>PO<sub>4</sub><sup>3-</sup>.
Zapisu izotopa se pogosto doda še zapis atomskega števila, ki se zapiše kot levi indeks, na primer <sup>16</sup><sub>8</sub>O<sub>2</sub> za kisikov najpogostejše izotop. Takšen zapis je zaradi preglednosti zelo uporaben pri pisanju in urejanju [[jedrska
=== Ujeti atomi ===
Za zapis atomov in molekul, ki so ujeti v kletko, vendar z njo niso kemijsko povezani, se uporablja simbol @. Takšen zapis se je začel uporabljati po letu [[1990]], ko so odkrili [[fuleren]]ske kletke, v katere so lahko ujeti atomi, na primer [[lantan]]a. Tako ujeti atom se zapiše, na primer, z La@C<sub>60</sub> ali La@C<sub>82</sub>.
Primer nefulerenske kletke je ion [As@Ni<sub>12</sub>As<sub>20</sub>]<sup>3-</sup>, v kateri je arzenov ion ujet v kletki iz 32 atomov [[nikelj|niklja]] in [[arzen]]a.
=== Nestehiometrične formule ===
Kemijske formule so praviloma zapisane s celimi števili atomov, obstoja pa cel razred tako imenovanih [[nestehiometrična spojina|nestehiometričnih spojin]], ki se jih ne da zapisati z celimi števili. Takšne formule se zapisujejo z decimalnimi števili, na primer Fe<sub>0,95</sub>O, ali s številko in črko, na primer Fe<sub>1–x</sub>O , pri čemer je x praviloma mnogo manjši od 1.
=== Splošna formula organskih spojin ===
{{Glavni|Homologna vrsta}}
Organske spojine, ki se med seboj razlikujejo za enako enoto, na primer CH<sub>2</sub>, so homologi in tvorijo tako imenovano homologno vrsto. Člene homologne vrste se pogosto zapiše kar s splošnim členom oziroma s splošno formulo. Primer: splošna formula [[alkan]]ov je C<sub>n</sub>H<sub>2n+2</sub>, [[alken]]ov C<sub>n</sub>H<sub>2n</sub> itd., pri čemer je n število ogljikovih atomov oziroma zaporedna številka homologa.
=== Hillov sistem ===
{{glavni|Hillov sistem}}
V Hillovem sistemu pisanje kemijskih formul se na prvem mestu zapiše [[ogljik]]. Ogljiku sledi [[vodik]], vodiku pa ostali elementi po abecednem vrstnem redu. Če v formuli ni ogljika, se vsi elementi, vključno z vodikom, zapisujejo po abecedi. Hillov sistem omogoča enostavno sortiranje in iskanje kemijskih spojin. Primeri:
== Viri ==
* Ralph S. Petrucci, William S. Harwood and F. Geoffrey Herring, General Chemistry, 8th Edition (Prentice-Hall 2002)
Vrstica 93:
[[ht:Fòmil chimik]]
[[hu:Kémiai képlet]]
[[ia:Formula chimic]]
[[id:Rumus kimia]]
[[io:Kruda formulo]]
| |||