Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana: Razlika med redakcijama

'''Centralna biotehniška knjižnica''' (dalje CBK) je osrednja visokošolska knjižnica in specializirani informacijsko - dokumentacijski center za biotehniške vede, ki deluje v sklopu [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] (dalje BF) [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Nahaja se na Jamnikarjevi 101 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Vse informacije, storitve, kontakti in delovni čas so objavljeni na spletni strani: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/.

Ob ustanavljanju novih oddelkov na fakulteti so nastajale nove področne [[knjižnica|knjižnice]]. Leta [[1949]] je bil ustanovljen gozdarski oddelek, leta [[1956]] veterinarski, leta [[1960]] pa biološki oddelke naravoslovne fakultete. Istega leta je bil ustanovljen tudi oddelek za živilsko tehnologijo. Ti oddelki niso prinesli ob ustanovitvi nobenega knjižnega fonda, ker so začeli na novo. Strokovne oziroma znanstvene knjižnice z njihovih področij ([[gozdarstvo]] in veterina) so obdržali ustrezni samostojni znanstveni zavodi. Knjižnico, ki jo je biološki oddelek imel prej na matični ([[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]]) je prenesel v knjižnico inštituta za biologijo pri univerzi. Tako se je iz nekdanje knjižnice agronomskega oddelka razvila centralna knjižnica biotehniške fakultete, ki je predstavljala matično knjižnico za omenjena znanstvena in strokovna področja ter je s knjižnim fondom (leta [[1966]] je imela 35.728 zvezkov in 503 tekoče časopise) bila ena največjih strokovnih knjižnic v [[Slovenija|Sloveniji]]. Knjižnica je poleg knjižnih nabav in redne bibliotečne obdelave knjižnega in periodičnega tiska opravljala tudi izposojevalno službo, ne samo za osebje in študente na fakulteti, temveč je bila odprta tudi za ostalo strokovno javnost. V letu [[1966]] je bilo 6490 obiskov z 9.388 izposojenimi knjigami in revijami. Od leta [[1966]] pa je knjižnica izvajala tudi zamenjavo in sicer razpošiljala je fakultetni Zbornik, v zamenjavo pa je prejete publikacije bibliotečno obdelovala.

Knjižnica hrani gradivo s širšega področja biotehniških ved, knjižnični fond obsega preko 3.500 enot knjižnega gradiva, od tega posebne zbirke gradiva: doktorske disertacije, magistrske naloge, specialistična in diplomska dela (nostrifikacije), ter [[serijska publikacija|serijske publikacije]] (letni prirast je okrog 140 enot).<br />

Knjižnično gradivo je namenjeno predvsem študentom, pedagoškim delavcem, raziskovalcem in sodelavcem fakultete, prav tako tudi zunanjim institucijam. Uporabniki CBK lahko gradivo, ki mu bo potekel rok izposoje, podaljšajo, če ga medtem ni rezerviral drug uporabnik. Gradivo je torej možno podaljšati ob obisku v knjižnici, po telefonu 01 320 3043, po el. pošti: cbk@bf.uni-lj.si, po spletni storitvi Moja knjižnica ali s telefonskim odzivnikom prek storitve Bibliofon.

INDOK Oddelka za agronomijo zagotavlja informacijske storitve zaposlenim in študentom Oddelka za agronomijo in Oddelka za krajinsko arhitekturo. V sistemu Cobiss tekoče vzdržuje bibliografije omenjenih dveh oddelkov, v Cobiss pa v celoti vključuje tudi znanstveno revijo Acta agriculturae Slovenica, ki jo izdaja Oddelek za agronomijo. Skrbi za pregled oblikovne primernosti in dokumentacijske opremljenosti zaključnih del, ki nastajajo na omenjenih oddelkih, kot so diplome, magisteriji in doktorati. Aktivno sodelujejo pri projektu AgroWeb, ki je slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo in s kmetijstvom povezana področja. Nastaja v mednarodnem sodelovanju z organizacijo FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe). Zasnovan je kot [[spletni iskalnik]], katalog, kazalo oziroma indeks. Sistem omogoča tudi povezave do tujih spletnih strani.

=== Knjižnica in INDOK Oddelka za lesarstvo ===

INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesarstvo BF je bila ustanovljena leta [[1978]]. Kot visokošolska knjižnica služi pedagoškemu in raziskovalnemu delu na oddelku. Z literaturo za področje lesarstva je na voljo tudi drugim uporabnikom.

Knjižni fond obsega 18.000 enot knjižnega gradiva, od tega 4.000 enot periodičnih publikacij. Knjižnica se je leta [[1993]] vključila v sistem [[COBISS|Cobiss]] s katalogom tujih revij, leta [[1996]] pa z [[bibliografija|bibliografijo]].

Začetki Gozdarske knjižnice segajo v leto [[1948]], ko je Gozdarski inštitut z ministrskim odlokom prevzel resorno knjižnico Ministrstva za gozdarstvo LR Slovenije. Ustanovljena je bila centralna znanstvena knjižnica gozdarske in lesne stroke. Knjižni fond knjižnice je v prvih petih letih obstoja vseboval: knjižni fond gozdarskega odseka bivše Banske uprave v Ljubljani, knjige bivše Kmetijske zbornice, del knjižničnega fonda bivšega Slovenskega gozdarskega društva, knjižno zbirko bivše Gozdne direkcije v Ljubljani, Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, knjižno zbirko bivšega gozdarskega referata Okrajnega glavarstva v Ljubljani ter nekaj manjših zasebnih zbirk.<br />

Že od začetka delovanje se knjižnica povezuje s sorodnimi domačimi in tujimi [[institucija|institucijami]], s katerimi izmenjuje strokovne in znanstvene publikacije, sodeluje z domačimi in tujimi založbami, preko katerih pridobiva pomembne informacije o domači in svetovni literaturi s področij gozdarskih znanosti.

Knjižnica ima tri knjižnične kataloge. Od leta [[1948]] do leta [[1997]] uporabljajo klasični listkovni katalog (abecedno - imenski). Uporabljajo tudi klasični sistemski katalog (GDK- gozdarska decimalna klasifikacija). Od leta 1997 pa so polnopravni člani vzajemnega računalniškega kataloga Cobiss.

Knjižnična zbirka (decembra 2009) obsega 23.978 monografij, 3.314 posebnega strokovnega gradiva (diplomske in magistrske naloge, doktorske disertacije, eleborati, poročila), 319 enot neknjižnega gradiva, 131 naročenih naslovov in 12.495 [[serijska publikacija|serijskih publikacij]]. Zbirka torej skupaj obsega 40.106 enot gradiva.

Knjižnica pa hrani tudi neprecenljive vire s področja slovenskega gozdarstva. Najstarejša knjiga, katero hrani gozdarska knjižnica je iz leta [[1768]] in je pisana v nemškem jeziku.

Najstarejši časopis je iz leta [[1846]]: Allgemeine Forst- und Jagdzeitung, zwoelfte Jahrgang.

Zgodovinsko pomemben naslov je tudi Mitteilungen des krainisch-küstenlaendischen Forstverein = Izvestja Kranjsko-primorskega gozdarskega društva). Izvestja so se tiskala od [[1876]] do [[1914]] v [[Trst|Trstu]], vseh 32 letnikov pa je hrani Gozdarska knjižnica.

Biološka knjižnica je knjižnica [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]] in Oddelka za biologijo [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Delujejo kot specialna in visokošolska [[knjižnica]].<br />

Njihovi začetki segajo v leto [[1919]], ko sta bila formalno ustanovljena Botanični in Zoološki inštitut Filozofske fakultete v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Profesor [[Jovan Hadži]] je v tem času pričel sistematično zbirati literaturo s področja [[biologija|biologije]].

Danes se knjižnica razprostira na dveh lokacijah (v stavbi Biološkega središča v Ljubljani in dislocirani enoti na [[Morska biološka postaja|Morski biološki postaji]] [[Piran]]) in na 595 kvadratnih metrih, ponuja 67 čitalniških mest in osem računalnikov z dostopom do interneta.

Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo je bila ustanovljena leta [[1979]], ima 45.000 knjižnih enot, prejema letno 150 revij (110 tujih in 40 domačih). Od leta [[1994]] pa so polnopravni člani sistema [[COBISS|Cobiss]].

Z letom [[2005]] so začeli poskusno objavljati diplome v polnem tekstu na spletu.