Redakcija: 03:15, 20. marec 2011 uredi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.945 urejanj m robot Spreminjanje: la:Pax Augustana ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:33, 1. junij 2011 uredi razveljavi Pandrej (pogovor \| prispevki) 1.200 urejanj razširil članek Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Druck Augsburger Reichsfrieden.jpg\|thumb\|Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555.]] '''Augsburški verski mir''' je [[listina]], ki so jo ~~leta~~[[25. september\|25. septembra]] [[1555]] ~~sprejeli~~na državnem zboru v [[Augsburg]]u. ~~Cesar~~sprejeli cesar [[Karel V.]] (ki ga je zastopal brat [[Ferdinand I. Habsburški\|Ferdinand I.]], tedaj nemški kralj) in državni stanovi. Z njim so končali verske boje [[reformacija\|reformacije]] in priznali novo vero - [[~~protestantizem~~luteranstvo]]. ZGlavno ~~augsburškim~~načelo ~~verskim mirom se je končala Nemška kmečka vojna. Načelo Augsburškega~~augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera ([[latinščina\|latinsko]]: ''~~Cuius~~cuius regio — eius religio''). Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so seimeli ~~morali~~pravico izseliti. se (''ius emigrandi''). Izjema v osnovnem načelu so bila cerkvena posestva. Če se je spreobrnil cerkveni zemljiški gospod, je moral zapustiti svoj položaj in posest (pravilo cerkvene rezervacije, ''reservatum ecclesiasticum'', ki zagotavlja, da se cerkvena posest ne zmanjšuje in se ohranja [[katolištvo]] kot veroizpoved cesarstva). Medtem ko se je osnovno načelo, v katerem so se našli tako protestantski kot katoliški knezi, v praksi pokazalo kot stabilna rešitev, je bilo določilo o cerkveni zemlji za protestante sporno. Dosegli so sicer, da ni veljalo za nazaj, skušali pa so se mu izogibati tudi v naprej, kar je vodilo do novih sporov. Ker je v listini govora o ''confessio Augustana'' ali ''augsburški veroizpovedi'' (ki je bila predstavljena na državnem zboru v Augsburgu leta 1530 in ki je osnova luteranstva) se nanašajo pravice verskega miru le na luterance, ne pa tudi na vernike drugih reformiranih veroizpovedi, kar je najbolj prizadevalo [[kalvinizem\|kalviniste]]. Z [[Vestfalski mir\|vestfalskim mirom]] so leta 1555 določila augsburškega verskega miru razširili na kalviniste. Cesar po augsburškem verskem miru ni imel več religioznih kompetenc. Karel V. je bil nad izidom pogajanj tako razočaran, da se je 1556 odpovedal cesarskemu položaju v korist brata Ferdinanda I. Naslednje države so si izbrale vere:

Augsburški verski mir: Razlika med redakcijama