Zemeljski plin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: sw:Gesi asilia |
m slog AWB |
||
Vrstica 10:
Gostota:'''Od 0,6 do 0,8(kg/Sm3)'''
Relativna gostota:'''Od 0,54 Do 0,59(zrak = 1)'''
'''Sm3 = standardni kubični meter (15
== Sestava ==
Vrstica 23:
Pri utekočinjanju zemeljskega plina, za kar ga je potrebno [[hlajenje|shladiti]] pod −161.6[[°C]] (111.55 [[K]]) ([[vrelišče]] metana), se druge sestavine utekočinijo prej (ali v primeru dušika: ostanejo v plini), zato jih je lahko odstraniti. UZP je zaradi tega skoraj čisti metan.
[[Slika:Gaskessel gr.jpg|thumb|200px|Plinohram z zemeljskim plinom.]]
Vrstica 36 ⟶ 35:
Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv, brezbarven plin, ki se vname pri [[temperatura|temperaturi]] okoli 600 °C. Je lažji od zraka. Da zgori 1 m³ zemeljskega plina, je potrebnih 10 m³ zraka. Ker je načeloma brez vonja, mu velikokrat dodajajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo morebitno prisotnost zemeljskega plina v prostoru. Običajno uporabljene vonljive snovi, ki jih dodajajo zemeljskem plinu so [[tioeter|tioetri]] in [[tiol]]i.
Za [[zgorevanje]] so primerne vse sestave zemeljskega plina, vendar morajo biti zgorevalne naprave prilagojene. V povezanem plinskem omrežju, kot je sedanje [[evropa|evropsko]], se plin iz različnih virov meša, zato mora biti sestava ustaljena. V [[Slovenija|Sloveniji]] uporabljamo plin z visokim deležem metana (okoli 98 %) in (spodnjo) kurilnostjo okoli 34,1 [[MJ]]/[[standardni kubični meter|Sm<sup>3</sup>]]. Zemeljski plin, ki ga uporabljajo v gospodinjstvih na [[Nizozemska|Nizozemskem]], pa vsebuje 13,5 % dušika (prostorninski oziroma molski delež) in 1 % ogljikovega dioksida. Kurilnost tega plina je 31,9 MJ/Sm<sup>3</sup>. Ta sestava izhaja iz največjega nizozemskega vira, plinskega polja [[Groningen]]. Na Nizozemskem imajo ponekod podvojeno plinsko omrežje, ločeno za [[visokokaloričen|visokokalorični]] plin (iz nekaterih polj in uvoza) in ločeno za nizkokalorični groningenski plin.
== Zanimivosti ==
Največji porabnik zemeljskega plina v svetu so '''ZDA, ki s 652 mrd m3''' letne porabe dosegajo '''22 % delež''' svetovne porabe. Po porabi zemeljskega plina sledijo '''[[Ruska Federacija|Rusija]] (438 mrd m3, 15 %), Iran (112 mrd m3, 4 %) in Kanada (94 mrd m3, 3 %)'''.
Za [[Rusija|Rusko Federacijo]] največ zemeljskega plina v Evropi porabijo v '''[[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] (91 mrd m3 letne porabe)''', sledita '''Nemčija (83 mrd m3)''' in '''Italija (77 mrd m3)'''. Za primerjavo-letna poraba zemeljskega plina '''v [[Slovenija|Sloveniji]]''' znaša približno '''1,1 mrd m3.'''
'''Ruska Federacija ima s 44.650 mrd m3''' tudi največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske Federacije največje zaloge '''Norveška (2.670 mrd m3)'''. Strokovnjaki ocenjujejo, da so svetovne zaloge zemeljskega plina zadostne še za '''80 let porabe'''.
== Zelena energija ==
Svet si danes prizadeva za zmanjševanje emisij [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] in toplogrednih plinov v ozračje, ki sta cilj [[Kjotski protokol|Kjotskega protokola]] in zaveze [[Evropska unija|Evropske unije]] za 20 % zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »[[zeleni energent|zelenega energenta]]« lahko pomembno prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev.
== Glej tudi ==
| |||