Zveza komunistov Slovenije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.4) (robot Spreminjanje: sr:Савез комуниста Словеније |
m delink AWB |
||
Vrstica 2:
'''Komunistična partija Slovenije''' ([[kratica]] '''KPS''') je bila [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki se je zavzemala za [[socializem|socialistično]] in [[komunizem|komunistično]] [[Slovenija|Slovenijo]].
Komunistična stranka na Slovenskem je nastala leto dni za nastankom jugoslovanske komunistične stranke, po [[boljševiška revolucija|boljševiški revoluciji]] v Rusiji na tako imenovanem združitvenem ali velikonočnem kongresu 20. do 23. aprila [[1919]]. 27 članov ljubljanske sekcije [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke]] (JSDS) so izstopili iz stranke in ustanovili Slovensko socialistično stranko. Odbor je za prvega predsednika izbral [[Josip Petrič|Josipa Petriča]], tajnica pa je postala [[Angela Vode]]. Stranka je potrdila zavezanost politiki [[Vladimir Iljič Lenin|Lenina]], v [[Revolucija|revolucionarnem]] programu so se zavzeli za oboroženo revolucijo v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] in nasprotovali [[parlamentarna demokracija|parlamentarni demokraciji]]. Program je bil formalno sprejet marca [[1920]], ko so v [[Beograd]]u ustanovili [[Socialistična delavska partija Jugoslavije|Socialistično delavsko partijo Jugoslavije]] in je je vanjo vključila slovenska sekcija komunistov. Leta [[1920]] se je stranka preimenovala v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Komunistična stranka na Slovenskem je z združitvijo v KPJ takrat izgubila svoj avtonomni položaj. Slovenske komuniste sta vodila generalna sekretarja KPJ [[Filip Filipovič]] in [[Sima Markovič]]. Komunisti so kot nova stranka tedaj v Sloveniji delovali le devet mesecev. Zaradi atentatov komunistov na visoke predstavnike jugoslovanske vlade in njihovih pozivov k oboroženem prevratu v državi ter rušenju demokratično izvoljene vlade je jugoslovanski parlament 29.
Velik del slovenskih komunistov je odšel v ilegalo ali pa so delovali v tujini, predvsem v [[Pariz]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Moskva|Moskvi]]. Konec 20. let je komunistična stranka v Sloveniji štela 450 članov, vendar brez vidnega zunanjega vpliva. «<ref>Božo Repe, »Politika KP Slovenije skozi prizmo zadnjih treh predvojnih partijskih konferenc«, V: Problemi demokracije na Slovenskem, v letih 1918–1941, 7. in 8. december SAZU, Ljubljana, 2006, str. 3.</ref>. V tridesetih letih je komunistično stranko na slovenskem začel prenavljati še ne dvajset letni [[Boris Kidrič]]. Leta [[1934]] so znotraj KPJ ustanovili Komunistično partijo Slovenije in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Ustanovitev KPS je bila formalna izvršitev sklepa 4. konference KPJ, ki je bila konec leta 1934 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije|Ustanovni kongres KPS]] je potekal v strogi tajnosti, ponoči iz 17. na 18. april [[1937]] na kmetiji Barličevih na [[Čebine|Čebinah]]<ref>V Čebinah se nahaja [[Spominska hiša Ustanovnega kongresa KPS]].</ref> nad [[Trbovlje|Trbovljami]]. Vodstvo KPS je prevzel [[Edvard Kardelj]], ki se je v ta namen vrnil iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] prek [[Pariz]]a. V Moskvi se je Edvard Kardelj, kot pred njim že Boris Kidrič, izobraževal na zloglasni šoli Dzerzinskega. Komunistov tedaj ni bilo več kot 250, so pa sprejeli manifest o [[fašizem|fašistični]] nevarnosti - videli je niso le v zunanji ogroženosti (Španija, Italija, Nemčija), za fašizem so razglasili tudi politiko predsednika jugoslovanske vlade [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]] in notranjega ministra [[Anton Korošec|Antona Korošca]]. Ko je leta 1937 vodstvo KPJ prevzel [[Josip Broz Tito]] je slednji v vodstvo jugoslovanske komunistične stranke vključil kar tri predstavnike iz Slovenije kot so [[Edvard Kardelj]], [[Franc Leskošek]] in [[Miha Marinko]]. «<ref>Božo Repe, »Politika KP Slovenije skozi prizmo zadnjih treh predvojnih partijskih konferenc«, V: Problemi demokracije na Slovenskem, v letih 1918–1941, 7. in 8. december SAZU, Ljubljana, 2006, str. 5, 6.</ref> Do leta [[1941]] so slovenski komunisti delovali v ilegali.
| |||