Redakcija: 20:03, 12. april 2011 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m r2.7.1) (robot Dodajanje: ka:ვერდენის ოპერაცია ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:10, 24. april 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m delink AWB Novejše urejanje →
Vrstica 17: casualties2=ok. 600.000 mrtvih in ranjenih\| }} '''Bitka pri Verdunu''' je ime za niz napadov na [[Francija\|francosko]] mesto [[Verdun, Meuse\|Verdun]], ki so potekali od februarja do ~~[[december\|~~decembra]] [[1916]], med [[prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]]<ref>Alistair Horne, The Price of Glory: Verdun 1916 (Viking-Penguin, 1991) p.1</ref>. ==Pomen Verduna== Vrstica 81: [[7. junij]]a, po trimesečnem obleganju so uspeli Nemci zavzeti tudi Vaux. Šeststo preživelih branilcev je odšlo v ujetništvo, njihovemu poveljniku pa je nemški kronski princ zaradi junaškega odpora vrnil [[sablja\|sabljo]] in mu dovolil, da jo nosi tudi v ujetništvu, kar je bila tedaj največja [[čast]], ki jo lahko zmagovalec izkaže premagancu. Kljub padcu obeh trdnjav pa francoski poveljnik general [[Petain]] ni hotel predati Verduna. Britanci so se odločili, da bodo v začetku ~~[[julij]]a~~julija na [[Somma\|Sommi]] sprožili veliko ofenzivo, ki bo od Verduna odvrnila del nemških čet. Poleg tega pa so tudi dobro vedeli, da so nemški civilisti začeli izgubljati moralo. V mestih so izbruhnile protivojne [[demonstracija\|demonstracije]]. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna [[blokada]] je [[centralne sile]] popolnoma odrezala od ostalega sveta. Zaradi [[lakota\|lakote]] je leta 1915 umrlo skoraj 90.000 ljudi, leta 1916 pa se je to število dvignilo na 120.000. Ljudje so začeli protestirati proti vojni. Pri tem je imel pomembno vlogo vodja socialistov [[Karl Liebknecht]], ki se je v poslanski zbornici zavzemal za končanje vojne. Konec junija je izbruhnila tridnevna protestna [[stavka]], ki se je je udeležilo 55.000 delavcev. Zaradi hujskanja delavcev proti vojni so Liebknechta izključili iz parlamenta in ga obsodili na dve leti [[prisilno delo\|prisilnega dela]]. Nekaj tednov kasneje so mu kazen podvojili. Liebknecht je ostal v [[zapor]]u do konca vojne, ko pa je padla [[monarhija]], novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z [[Rosa Luxemburg\|Roso Luxemburg]] poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili.

Bitka pri Verdunu: Razlika med redakcijama