Redakcija: 13:42, 5. april 2011 uredi Archangel (pogovor \| prispevki) Administratorji 14.881 urejanj m →‎Reference: - slog ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:48, 22. april 2011 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m zamenjava predloge AWB Novejše urejanje →
Vrstica 8: \| Race Country = FRA \| Location = [[Circuit de la Sarthe]], [[Le Mans]], [[Francija]] \| Weather = Velika vročina, do 49° C \| Course_km = 103,18 \| Course = Javne ceste Vrstica 30: \| Third_Country = FRA }} '''[[Velika nagrada Francije]] 1906''' ({{jezik-fr\|9e Grand Prix de l'Automobile Club de France}}) je bila [[motošport\|avtomobilistična]] dirka, ki je potekala [[26. junij\|26.]] in [[27. junij]]a [[1906]] na zaprtih javnih cestah v okolici [[Le Mans]]a. Dirko je organiziral francoski ''Automobile Club de France'' (ACF) kot poskus vzpodbude francoske avtomobilske industrije in kot alternativa dirkam [[Gordon Bennet Cup v avtomobilizmu\|Gordon Bennet Cup]], ki so omejevale število sodelujočih na državo, ne glede na velikost njene industrije. Francija je imela v začetku 19. stoletja največjo avtomobilsko industrijo na svetu, kar je poskušala z dirko, brez omejevanja nastopajočih na državo, tudi poudariti. ACF je izbral stezo dolgo 103,18  km, sestavljeno predvsem iz makadamskih cest prevlečenih z [[gudron]]om, ki naj bi jo dirkači prevozili dvanajstkrat v obeh dneh, kar znese 1238,16  km skupne dolžine dirke. Na dirki, ki je skupaj trajala preko dvanajst ur, je zmagal [[Ferenc Szisz]] za moštvo [[Renault]]. [[Fiat\|FIAT-ov]] dirkač [[Felice Nazzaro]] je osvojil drugo mesto, [[Albert Clément]] pa je bil tretji s [[Clément-Bayard]]om. [[Paul Baras]] iz moštva [[Brasier]] je postavil [[najhitrejši krog]] dirke v svojem prvem krogu in držal prvo mesto na dirki do tretjega kroga, ko je vodstvo prevzel Szisz in ga ubranil vse do cilja. Visoke temperature so topile gudron, ki so ga pnevmatike dvigale in metale dirkačem zadaj v obraz. Zaradi tega so imeli mnogi težavo z vidljivostjo, kar je naredilo dirko še toliko nevarnejšo. Predrte pnevmatike so bile pogoste, proizvajalec pnevmatik [[Michelin]] je uvedel pnevmatike z odstranljivim [[platišče]]m, kar je močno skrajšalo čas menjave pnevmatik. To je pomagalo Nazzaru prehiteti Clémenta na drugi dan dirke, saj je FIAT to novost uporabljal, Clément-Bayard pa ne. Vrstica 47: === Steza === [[Slika:1906 French Grand Prix starting grid (2).jpg\|thumb\|right\|300px\|Štartno mesto za dirkače na štartno-ciljni ravnini, v ozadju glavne tribune]] Skupna ponudba mestnega sveta [[Le Mans]]a in okoliških hotelirjev za finančni prispevek k organizaciji dirke je ACF prepričal k izpeljavi dirke v okolici mesta,<ref name="Rendall p. 46-47">Rendall (1993), str. 46–47</ref> kjer si je lokalni ''Automobile Club de la Sarthe'' zamislil 103,18  km dolgo stezo.{{#tag:ref\|Dirkališče se je uradno imenovalo »Circuit de la Sarthe«, toda edina skupna točka z današnjim dirkališče [[Circuit de la Sarthe]] je v avtomobilističnem klubu, ki jo je zasnoval, ''Automobile Club de la Sarthe'', kasneje preimenovan v ''Automobile Club de l'Ouest''.<ref name="when?"/>\|group="op"}}<ref name="Clausager p. 11">Clausager (1982), str. 11</ref><ref name="Hodges p. 221">Hodges (1967), str. 221</ref> Potekala je mimo kmetijskih površin in skozi gozdove ter je bila, kot je bilo običajno v tistem času, speljana v obliki trikotnika. Začela se je v bližini vasi [[Montfort-le-Gesnois\|Montfort]], od koder je potekala jugozahodno v smeri Le Mansa. Tekmovalci so v zanki ''Fourche'' upočasnili na okoli 50  km/h, ostro zavili in skozi [[Bouloire]] po bolj ali manj ravnem odseku steze nadaljevali jugozahodno proti [[Saint-Calais]]u. Mesto so obvozili po montažnem lesenem odseku steze, ki se je nadaljevala severno po naslednji stranici trikotnika. Še en lesen odsek steze skozi gozd po ozki cesti je omogočal, da so se tekmovalci v veliki meri izognili mestu [[Vibraye]], nakar so zavili severno proti predmestju [[La Ferté-Bernard]]a. Serija levih ovinkov je tekmovalce popeljala nazaj jugozahodno proti Montfortu na zadnjo stranico trikotnika, ki je bila v večjem delu ravna, le okoli mesta [[Connerré]] je bil bolj tehnično zahteven odsek steze s serijo ovinkov.<ref name="Hilton p. 16">Hilton (2005), str. 16</ref><ref name="Hodges p. 222">Hodges (1967), str. 222</ref> Dirkači so stezo prevozili dvanajstkrat v obeh tekmovalnih dveh, šestkrat vsak dan, v skupni dolžini 1238,16  km.<ref name="Hodges p. 221"/> V izogib varnostnim težavam iz predhodnih dirk, ko so nekateri gledalci preblizu steze utrpeli hujše poškodbe ali celo umrli, je ACF postavil 65  km zaščitnih ograj okoli steze, predvsem v bližini mest in vasi, ter preko ulic, cest in poti, ki so se križale s stezo.<ref name="Hilton p. 16"/> Lesena odseka steze za obvoz mest Saint-Calais in Vibraye sta bila nameščena kot alternativa sistemu uporabljenem na dirkah Gordon Bennett Cup, ko so morali dirkači v mestih upočasniti na določeno hitrost in se niso smeli prehitevati.<ref name="Pomeroy p. 21">Pomeroy (1949), str. 21</ref> Nad stezo so postavili tudi več mostov za pešce, na štartno-ciljni črti v Montfortu pa glavno tribuno za 2.000 gledalcev. Nasproti tribune je bila ulica boksov, kjer so bila nastanjena moštva in določena mesta za delo na dirkalnikih. Predor pod stezo je povezoval tribuno in bokse.<ref name="Hodges p. 222"/> Površina steze je bila v večini sestavljena iz prahu in kamenja različne velikosti, ki bi ga pnevmatike dirkalnikov lahko dvignile v zrak. V izogib oviranja vidljivosti in predrtih pnevmatik je ACF stezo po celotni dolžini prekril z [[gudron]]om. Po treningih je bil v ovinkih potreben dodaten nanos gudrona.<ref name="when?"/><ref name="Hilton p. 16"/> === Prijave in dirkalniki === Vrstica 56: Deset francoskih tovarniških proizvajalcev avtomobilov je nastopalo na dirki: [[Clément-Bayard]], [[Hotchkiss et Cie\|Hotchkiss]], [[Gobron-Brillié]], [[Darracq]], [[Vulpes (avtomobil)\|Vulpes]], [[Brasier]] (naslednik Richard-Brasiera), [[Panhard]], [[Automobiles Grégoire\|Grégoire]], [[Lorraine-Dietrich]] in [[Renault]]. Iz Italije sta sodelovala [[Fiat\|FIAT]] in [[Itala]], ob njih pa le še nemški [[Mercedes]]. Z izjemo proizvajalcev Gobron-Brillié in Vulpes, ki sta nastopala s po enim dirkalnikom, in Grégoire, ki je nastopal z dvema dirkalnikoma, so vsi ostali nastopali s po tremi dirkalniki, kar je skupaj pomenilo štiriintrideset sodelujočih dirkalnikov.<ref name="Hodges p. 14">Hodges (1967), str. 14</ref> Ameriški in britanski proizvajalci se dirke niso udeležili. Britanski so sumili, da je dirka namenjena le [[propaganda\|propagandi]] francoskih proizvajalcev. Britanska revija ''[[The Motor]]'' je navajala francoski časopis ''[[Le Petit Parisien]]'' kot dokaz domnevnega pomanjkanja športnega duha.<ref name="Hodges p. 13"/><ref name="Hilton pp. 15-16">Hilton (2005), str. 15–16</ref> ACF je določil maksimalno dovoljeno maso dirkalnika, brez orodja, sedeža, krilc, luči in držala za luči, na 1000  kg, dodatnih 7  kg pa je bilo dovoljenih za [[magnetnik]] ali [[dinamo]], ki je bil namenjen [[vžig]]u.<ref name="Cimarosti p. 25">Cimarosti (1986), str. 25</ref><ref name="Pomeroy p. 20">Pomeroy (1949), str. 20</ref> Pravila so tudi omejevala porabo goriva na 30 L/100  km.<ref name="Cimarosti p. 25"/> Vsa moštva so se odločila za sistem vžiga z magnetnikom in nizko napetostjo, razen moštev Clément-Bayard, Panhard, Hotchkiss, Gobron-Brillié in Renault, ki so uporabljali visoko napetostne sisteme.<ref name="Hodges p. 13"/> Mercedes, Brasier, Clément-Bayard, FIAT in Gobron-Brillié so uporabljali [[verižni pogon]] za prenos, ostali pa [[pogonska gred\|pogonske gredi]].<ref name="Pomeroy p. 20"/> Vsi dirkalniki so imeli nameščene štiri-valjne motorje z delovno prostornino med 7.433  cm³ moštva Grégoire do 18.279  cm³ Panharda.<ref name="Hodges pp. 13-14">Hodges (1967), str. 13–14</ref> [[Izpušni sistem\|Izpušne cevi]] so bile obrnjene navzgor, da bi omejili dvigovanje prahu za dirkalniki.<ref name="Hilton p. 16"/> Moštva so lahko zamenjala dirkače in opremo, toda šele na polovici dirke po koncu prvega dirke, ne pa med samim dirkanjem.<ref name="Hilton p. 22">Hilton (2005), str. 22</ref> [[Michelin]], [[Dunlop Rubber\|Dunlop]] in [[Continental AG\|Continental]] so bili dobavitelji pnevmatik za potrebe dirke.<ref name="Hilton p. 17">Hilton (2005), str. 17</ref> Na dirki je Michelin predstavil pomembno tehnično inovacijo, ''jante amovible'', pnevmatike z odstranljivim [[platišče]]m, kar je močno zmanjšalo menjavo pnevmatike v primeru predrtja. V nasprotju s pravili na dirkah Gordon Bennett Cup, sta tu lahko le dirkač in mehanik sovoznik delala na dirkalniku med samo dirko, zato je Michelinova novost prihranila dirkaču precej časa. Konvencionalna metoda menjave pnevmatike je namreč pomenila rezanje prejšnje pnevmatike z nožem in porivanje nove pnevmatike na platišče, kar je trajalo približno petnajst minut, menjava Michelinove pnevmatike pa manj kot štiri minute.<ref name="Rendall p. 58">Rendall (1991), str. 58</ref> FIAT je na svoje dirkalnike namestil Michelinoveve gume na vsa štiri kolesa, Renaults in Clément-Bayards pa le na zadnji kolesi svojih dirkalnikov.<ref name="Hodges p. 14"/> Ker je vsako platišče prineslo k masi dirkalnika dodatnih 9  kg, si nekatera moštva, kot sta bila Itala in Panhard, tega niso mogla privoščiti zaradi prekoračitve največje dovoljene mase dirkalnikov.<ref name="when?"/><ref name="Hodges p. 14"/> === Dirka === Vrstica 64: Ceste okoli steze so zaprli za promet na dan dirke ob peti uri zjutraj.<ref name="Hodges p. 15">Hodges (1967), str. 15</ref> Žreb je med trinajstimi moštvi določil štartni vrstni red in vsakemu moštvu določil svojo številko.<ref name="lapresse">{{Citation\|date = 1906-06-26\|title = Une Grand Épreuve Sportive: Le Grand Prix de l'ACF\|newspaper = [[La Presse (French newspaper)\|La Presse]]\|publication-place = Paris\|volume = 73\|issue = 5138\|page = 1\|url = http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6037880\|language = v francoščini}}</ref> Vsak od največ treh dirkalnikov vsakega moštva je dobil poleg številke še črko A, B ali C. Dirkalnike so na štartni vrsti razvrstili v dve vrsti, tiste z oznako A v eno vrsto, druge z oznako B pa v drugo. Dirkalniki z oznako C so štartali zadnji, oblikovali so enojno vrsto ob strani steze, da bi jih lahko prehiteli dirkači, ki bodo že odpeljali prvi krog. Dirkači so štartali v 90-sekundnem intervalu, z začetkom ob šesti uri zjutraj.{{#tag:ref\|Za razliko od dirk Gordon Bennett Cup, tu dirkalnikov ni bilo potrebno prebarvati v [[Seznam mednarodnih obarvanj dirkalnikov Formule 1\|nacionalnih dirkaških barvah]] glede na narodnost proizvajalcev (na primer modra za Francijo, rdeča za Italijo in bela za Nemčijo). Kljub temu pa je večina dirkalnikov sledilo temu.<ref name="Hodges p. 15"/>\|group="op"}}<ref name="Hodges p. 15"/> [[Fernand Gabriel]], Lorraine-Dietrich, bi s številko 1A moral štartati prvi, toda ob štartu mu je ugasnil motor, ki mu ga ni uspelo ponovno zagnati preden se je naslednji dirkač [[Vincenzo Lancia]], FIAT, že odpeljal.<ref name="Pomeroy p. 21"/> Renaultov prvi dirkač, Madžar [[Ferenc Szisz]], je štartal kot tretji, za njim [[Victor Hémery]] iz Darracqa, [[Paul Baras]] iz Brasiera, [[Camille Jenatzy]] iz Mercedesa, [[Louis Rigolly]] iz Gobron-Brilliéja in [[Alessandro Cagno]] iz Itale. [[Philippe Tavenaux]] iz Grégoireja, ki bi moral biti naslednji, ni mogel štartati, edini preostali dirkač, ki dirke ni začel, pa je bil edini Vulpesov dirkalnik [[Marius Barriaux\|Mariusa Barriauxa]], ki se je umaknil z dirke, ker je bil njegov dirkalnik prekoračil največjo dovoljeno maso. Zadnji izmed dvaintridesetih dirkačev, ki so štartali, »de la Touloubre«{{#tag:ref\|Kot imena nekaterih ostalih udeležencev dirke, »Pierry«, »Burton« in »Mariaux«, je »de la Touloubre« [[psevdonim]].\|group="op"}} je s Clément-Bayardom in številko 13C štartal ob 6:49:30 zjutraj.<ref name="Hodges pp. 13-14"/> Italin dirkač [[Maurice Fabry]] je dirko začel najhitreje, prvi kilometer je prevozil v času 43,4 s, po prvem odpeljanem krogu pa je bil najhitrejši [[Jules Barillier]] z Brasierjem. Njegov čas prvega kroga 52:25,4 ga je glede na položaj na stezi pomaknil na tretje mesto, skupno na dirki pa v vodstvo. <ref name="when?"/><ref name="Hodges p. 16">Hodges (1967), str. 16</ref> Zaradi mehanske okvare je [[Fernand Gabriel]] izgubil nadzor nad svojim dirkalnikom v Saint-Calaisu, ki mu ga je sicer uspelo obvladati, preden bi prišlo do hujšega trčenja, vendar je vseeno moral odstopiti.<ref name="Hilton pp. 21-22">Hilton (2005), str. 21–22</ref> Baras je tudi po drugem krogu zadržal vodstvo, toda v tretjem krogu ga je Szisz na stezi prehitel in tudi prevzel vodstvo. V najbolj vročem delu dneva je temperatura zraka dosegla 49 °C, zaradi česar se je začel topiti gudron. To je dirkačem predstavljalo večje težave od prahu, saj so ga dirkalniki dvigali v zrak in metali v obraz dirkačem in mehanikom zadaj, občasno kljub dirkaškim očalom tudi v oči.<ref name="when?"/><ref name="Hodges p. 16">Hodges (1967), str. 16</ref> Renaultovega dirkača J. Edmonda je to še posebej prizadelo, saj mu je zaradi zlomljenih dirkaških očal v oči priletelo toliko delcev gudrona, da je bil praktično slep, njegovi poskusi menjave očal v boksih so komisarji dirke zavrnili, saj po pravilih ni bilo dovoljeno menjavati opremo v času dirke. Prav tako ga ni smel zamenjati drug dirkač, zato je po nadaljnjih dveh krogih odstopil.<ref name="Hilton p. 22"/> [[Slika:~~Shepard_Calais_1906_FrenchGP~~Shepard Calais 1906 FrenchGP.ogv\|thumb\|thumbtime=0:16\|right\|300px\|[[Elliott Shepard]], [[Hotchkiss]], zapelje z lesenega dela steze v osmem krogu pri [[Saint-Calais]]u]] [[Aldo Weilschott]], FIAT, je iz štirinajstega mesta v tretjem krogu napredoval do tretjega mesta v petem krogu, ko pa se je njegov dirkalnik prevrnil na lesenem odseku proge pri Vibrayeju.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref> Szisz je zadržal vodstvo, ki ga je bil prevzel v tretjem krogu, do konca prvega dne, ko je tik pred poldnevom končal prvo polovico dirke s časom 5:45:30,4, 26 minut pred drugouvrščenim [[Albert Clément\|Albertom Clémentom]] s Clément-Bayardom.<ref name="Hilton p. 23">Hilton (2005), str. 23</ref> Kljub počasnem začetku dirke je dirkač FIAT-a [[Felice Nazzaro]] napredoval do tretjega mesta, 15 minut za Clémentom. Sedemnajst dirkačev je končalo prvi dan dirke, kot zadnji [[Henri Rougier]] s časom 8:15:55,0, dve in pol uri za Sziszom.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref><ref name="Hilton p. 23">Hilton (2005), str. 23</ref> Vse dirkalnike so do naslednjega jutra postavili v ''[[parc fermé]]'', osvetljen del, ki so ga nadzorovali komisarji ACF.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref> Vrstica 74: [[Slika:1906 French Grand Prix Finish.jpg\|thumb\|300px\|right\|Zmagovalec [[Ferenc Szisz]] ob prečkanju cilja]] Na Sziszovem Renaultu je v zadnjem krogu dirke prišlo do okvare zadnjega [[vzmetenje\|vzmetenja]], toda prednost več kot pol ure mu je zadoščala za previdno vožnjo do cilja v vodstvu. Zamaha s črno zastavo za zmagovalca dirke je bil deležem po skupnem času 12:12:07,0 ob prečkanju ciljne črte. Szisz je tudi dosegel najvišjo hitrost na ravnini, 154  km/h.<ref name="when?"/><ref name="Hilton p. 26">Hilton (2005), str. 26</ref><ref name="Hodges p. 19">Hodges (1967), str. 19</ref> Dirko je končal 43 minut pred Nazzarom, ki je dirko končal kot drugi še tri minute pred Clémentom. Jules Barillier je osvojil četrto mesto, peti je bil Lancia, šesti pa Panhardov dirkač [[George Heath]]. Baras, ki je v prvem krogu postavil najhitrejši krog dirke, je zasedel sedmo mesto, osmo [[Arthur Duray]] z Lorraine-Dietrichom, deveto »Pierry« z Brasierom, deseti pa je bil »Burton«. Zadnji uvrščeni dirkač je bil »Mariaux«, ki je bil z Mercedesom enajsti, z zaostankov več kot štirih ur za zmagovalcem. Rougier, ki je postavil najhitrejši krog drugega dne s časom 53:16,4, je odstopil v desetem krogu po seriji predrtih pnevmatik.<ref name="Hodges p. 19"/> Med ostalimi odstopi so imeli Hémery, [[René Hanriot]] in [[Louis Wagner]] iz moštva Darracq vsi težave z motorjem, hladilniki na dirkalnikih Rigollyja, [[Xavier Civelli de Bosch\|Xavierja Civellija de Boscha]] in Cagnoja so odpovedali, [[Pierre de Caters]], [[Hubert le Blon]], A. Villemain in [[Vincenzo Florio]] so odstopili zaradi okvar koles, Gabriel, »de la Touloubre« in [[Henri Tart]] zaradi ostalih mehanskih okvar, Fabry, Weilschott, Teste, Richez in [[Jacques Salleron]] pa zaradi trčenj. Edmond, Renault, je bil edini dirkač, ki je odstopil zaradi poškodbe dirkača.<ref name="Hodges p. 19"/> === Po dirki === Vrstica 324: ! DNS \| 9A \| '''{{~~flagicon~~ikonazastave\|France}} [[Philippe Tavenaux]] \| '''[[Automobiles Grégoire\|Grégoire]] \|

Velika nagrada Francije 1906: Razlika med redakcijama