Gemin: Razlika med redakcijama

Edino njegovo delo je ''Uvod v pojave'', oziroma ''Pojavi'' (Εἰσαγωγὴ εἰς τὰ Φαινόμενα), ki ga velikokrat okrajšano imenujejo ''Isagoge''. To uvodno delo o [[astronomija|astronomiji]], zasnovano na delo zgodnejših astronomov, na primer Hiparha, je bilo mišljeno za poučevanje študentov, ki so se šele začeli spoznavati s predmetom. V njem je Gemin opisal [[živalski krog]] in [[gibanje]] [[Sonce|Sonca]], [[ozvezdje|ozvezdja]], [[nebesna krogla|nebesno kroglo]], [[dan|dneve]] in [|noč[]]inoči, vzhajanje in zahajanje ozvezdij živalskega kroga, lunisolarne periode in njihovo uporabo v [[koledar]]jih, [[Luna|Lunine]] [[mena|mene]], [[mrk]]e, zvezdne faze, [[Zemlja|Zemljine]] cone in geografske kraje, ter neumnost [[meteorologija|meteorološkega]] napovedovanja [[vreme|vremena]]na na podlagi [[zvezda|zvezd]].<ref name="evans_1998">Evans (1998), str. 91.</ref>

Matematiko je razdelil na dve področji: miselno (νοητά) in opazljivo (αἴσθητα), oziroma drugače rečeno - na [[čista matematika|čisto]] in [[uporabna matematika|uporabno matematiko]]. V prvo kategorijo je uvrstil [[geometrija|geometrijo]] in [[aritmetika|aritmetiko]] (vključno s [[teorija števil|teorijo števil]]); v drugo pa [[mehanika|mehaniko]], astronomijo in [[optika|optiko]], [[geodezija|geodezijo]], kanoniko ([[harmonija|glasbeno harmonijo]]) in [[flogistika|logistiko]]. Dolge izvlečke iz njegovega dela je ohranil tudi [[al-Najrizi]] v svojem tolmaču [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''.

===; Poimenovanja ===