|
[[Slika:Elektrisch dode kamer (kooi van Faraday).JPG|thumb|250px|Vstop v Faradayevo kletko]]
'''Faradayeva kletka''' [fêredejeva klétka] je omejen [[prostor]], ki razločuje [[električno polje]], in je kot tak dokaz za [[Gaussov zakon]]. Dokazal ga je [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[kemik]] [[Michael Faraday]], ki je prvo tako kletko zgradil leta [[1836]].
== Zgodovina ==
Faraday je potrdil, da je [[električni naboj]] na nabitem [[prevodnik]]u le na zunanji strani, v notranjosti prevodnika pa naboja ni. Da je razložil to dejstvo, je zgradil [[soba|sobo]], obdano s [[kovina|kovino]] in pustil, da je visokonapetostni tok iz elektrostatičnega [[generator]]ja udaril v kovinsko steno te sobe. Notri je postavil [[elektroskop]] in dokazal, da notri ni električnega polja.
== Kako deluje Faradayeva kletka ==
Kovine, ki so odlični prevodniki, imajo še neko prav zanimivo lastnost. V njih nikoli ni [[elektrostatično polje|elektrostatičnega polja]]. [[Elektron]]i v kovini so namreč skoraj prosti, tako da bi vsakič, ko bi se pojavilo od nič različno električno polje, elektroni zaradi velike prevodnosti skoraj brez [[električni upor|upora]] stekli ter ustvarili električno polje nasprotno prvotnemu. Kovina je namreč navzven električno nevtralna. Če torej z zunanjim poljem elektrone premaknemo, ločimo negativno nabite elektrone od pozitivno nabitih jeder, ki so pritrjena v mreži in se ne morejo [[gibanje|gibati]]. Ko postavimo kos prevodne kovine v električno polje, bo [[jakost električnega polja]] znotraj kovine nič, na robu pa se bo nabral naboj, ki zunanje polje izničuje. Naboj na površini je pozitiven in negativen na različnih mestih, odvisno od natančne oblike zunanjega električnega polja in geometrije [[telo|telesa]]. Skupen naboj na celotnem robu je seveda enak nič kot na začetku, saj se naboj ohranja.
Kaj se zgodi, če telesu iz idealnega prevodnika izrežemo v sredini luknjo? Kako to vpliva na električno polje? Če ne dodamo v to votlino nobenega naboja, je polje znotraj votline identično enako nič. Notri je polje odvisno izključno od notranjih nabojev, neodvisno od polja zunaj. Takšno lupino iz prevodne kovine imenujemo Faradayeva kletka. Če se nahajamo v Faradayevi kletki, kovinski lupini, ki je lahko tudi kletka v dobesednem pomenu, smo popolnoma varni pred elektrostatičnim poljem (vsaj dokler je snov, iz katere je narejena kletka, dober približek idealnega prevodnika, to pa je spet odvisno od frekvence s katero se spreminja električno polje). Kovinsko ohišje, v katerem se nahajamo, ima lahko glede na neko zunanjo točko, kot so na primer tla, tudi napetostno razliko 100.000 [[volt|V]] in več, mi pa tega ne bi občutili. Brez strahu se lahko ohišja z notranje strani celo dotikamo. Takšen nazorni prikaz lahko vidimo v živo, na primer v [[tehnični muzej|tehničnem muzeju]] v [[München|Münchnu]].
== Kje vse najdemo Faradayeve kletke? ==
Faradayeve kletke najdemo na vsakem koraku. Skoraj vse [[hiša|hiše]] so Faradayeve kletke, saj so zgrajene iz armiranega [[beton]]a. Z namenom imajo nekatere [[zgradba|zgradbe]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] za narodno varnost vgrajene Faradayeve kletke. Podobno deluje tudi [[avto]], čeprav so v njem tudi večje odprtine iz [[izolator]]ja. Če zadane [[strela]] v avto, nam ne bo nič. S Faradayevo kletko so zaščitene tudi nekatere elektronske naprave, v [[laboratorij]]ih jih uporabljajo za ščit pri preučevanju visokonapetostnega toka.
[[Kategorija:Elektrotehnika]]
[[ca:Gàbia de Faraday]]
[[cs:Faradayova klec]]
[[de:Faradayscher Käfig]]
[[en:Faraday cage]]
[[es:Jaula de Faraday]]
[[fi:Faradayn häkki]]
[[fr:Cage de Faraday]]
[[gl:Cámara de Faraday]]
[[he:כלוב פאראדיי]]
[[hr:Faradayev kavez]]
[[hu:Faraday-kalitka]]
[[id:Sangkar Faraday]]
[[it:Gabbia di Faraday]]
[[ja:ファラデーケージ]]
[[ko:패러데이 새장]]
[[ms:Sangkar Faraday]]
[[nl:Kooi van Faraday]]
[[nn:Faradaybur]]
[[no:Faradays bur]]
[[pl:Klatka Faradaya]]
[[pnb:فراڈے پنجرہ]]
[[pt:Gaiola de Faraday]]
[[ru:Клетка Фарадея]]
[[sk:Faradayova klietka]]
[[sr:Фарадејев кавез]]
[[sv:Faradays bur]]
[[tr:Faraday kafesi]]
[[zh:法拉第笼]]
|
