Redakcija: 00:17, 7. december 2010 uredi Mjbmrbot (pogovor \| prispevki) Boti 5.055 urejanj m r2.7.1) (robot Dodajanje: ar:قاطع الدائرة الكهربائية ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:32, 25. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slovnica AWB Novejše urejanje →
Vrstica 14: Ob prekinitvi tokokroga, ki ima tudi [[induktivnost\|induktivni]] ali [[kapacitivnost\|kapacitivni]] karakter, ob razpiranju kontaktov pride med kontakti tudi do električnega [[oblok]]a, ki razvije visoko [[temperatura\|temperaturo]], poškoduje kontaktne površine in poveča prevodnost okoliškega medija do te mere, da kljub razprtim kontaktom tok teče dalje , kar ima lahko za posledico [[eksplozija\|eksplozijo]] odklopnika in poškodbo opreme, ki jo ta odklopnik ščiti. Zato je potrebno poskrbeti, da oblok čim hitreje ugasne, kar se izvaja na različne načine: * Odpiranje kontaktov v trenutku, ko tok doseže vrednost nič (v primeru [[izmenični tok\|izmeničnega toka]]) omogoča, da ob razpiranju kontaktov tok ne teče, s tem pa tudi ni nevarnosti električnega obloka. Pri omrežni [[frekvenca\|frekvenci]] 50  Hz tok prečka ničlo vsakih 10 [[sekunda\|ms]]. * Delitev obloka na več delnih oblokov se uporablja zaradi dejstva, da je napetost obloka približno konstantna ne glede na dolžino obloka. Njena velikost je odvisna od materiala na obeh straneh oblika in ~~ponavadi~~po navadi znese 10 ÷ 30 V. Če se oblok razdeli na več delnih oblokov, je skupna napetost obloka enaka vsoti napetosti delnih oblokov. Vsota napetosti delnih oblokov predstavlja protinapetost pritisnjeni omrežni napetosti, kar ima za posledico omejitev toka in hitrejšo ugasnitev obloka. Oblok se na več delnih oblokov razbije z uporabo obločnih (''deion'') komor, ki sestojijo iz medsebojno [[izolacija\|izoliranih]] vzporedno položenih kovinskih lamel, katerih število je tolikšno, da je vsota napetosti delnih oblokov zadosti visoka (teoretično vsaj toliko, kot je pritisnjena omrežna napetost, ali več). Zasnova kontaktov omogoča, da oblok zaradi magnetne sile zapusti kontaktno mesto in se usmeri v obločno komoro, kjer razpade na več delnih oblokov, s čimer se oblok raztegne in ohladi. * Hlajenje obloka z zračnim curkom se uporablja za hlajenje in razpihovanje obloka, zaradi česar oblok hitreje ugasne. Vrstica 23: * Nadomestitev zraka z drugim medijem ([[vakuum]], [[olje]], [[Projekt:Žveplov heksafluorid\|SF<sub>6</sub>]],...), ki otežijo nastanek obloka oz. ga hladijo, če do njega pride. Vse te tehnike pa nastanka obloka ne morejo popolnoma odpraviti, kar omeji življenjsko dobo kontaktov. Pri večjih odklopnikih je obrabljene kontaktne površine možno zamenjati, pri manjših odklopnikih pa je na koncu življenjske dobe potrebno menjati celoten odklopnik. ==Vrste odklopnikov== ===Nizkonapetostni odklopniki=== Nizkonapetostni odklopniki se uporabljajo do napetosti 1000 V, medij okrog kontaktov je zrak. Delijo se na: * Miniaturne odklopnike ([[angleščina\|angl.]] ''Miniature Circuit Breaker'' - MCB) , ki se uporabljajo za nazivne tokove do približno 100 A, zmožni pa so izklopiti tokove do 10 kA (odvisno od izvedbe). Prožilni tok teh odklopnikov je ~~ponavadi~~po navadi fiksno določen in se ga ne da spreminjati. Sem sodijo npr. inštalacijski odklopniki, znani tudi pod domačim izrazom ''avtomatske varovalke''. Delujejo na principu bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika, vgrajenih v samo ohišje odklopnika, elektronske izvedbe so manj pogoste. * Kompaktne odklopnike (angl. ''Moulded Case Circuit Breaker'' - MCCB) z nazivnim tokom do nekaj [[amper\|kA]], sposobni so izklopiti tokove več 10 kA. Njihovo prožilno karakteristiko je možno nastaviti v precej širokih mejah, poleg tega pa nekatere vrste nudijo tudi druge možnosti zaščite (npr. podnapetostna zaščita, zemeljski stik). Ker zahtevajo močnejše kontaktne sile, so največji kompaktni odklopniki opremljeni tudi z ločenim mehanizmom (na ročni ali motorni pogon) za napenjanje pogona kontaktov.

Odklopnik: Razlika med redakcijama