Redakcija: 01:30, 15. februar 2011 uredi WikitanvirBot (pogovor \| prispevki) Boti 40.440 urejanj m r2.7.1) (robot Spreminjanje: eu:Vishnu ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:54, 21. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m {{slog}} Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Višnu''' ([[sanskrt]]sko विष्‍णु) je eden izmed treh vrhovnih [[bog]]ov v [[hinduizem\|hinduizmu]] (ostala dva sta [[Brahma]] in [[Šiva]]). [[Slika:CLEANED UP OF Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 036.jpg\|thumb\|250px\|[[Kambodža]]nski višnujev kipec iz [[12. stoleje\|12. stoletja]].]] {{slog\|slovnica, slog, tn,...}} == Avatarji boga Višnuja == Višnu v [[Rigvedi]] še ni predstavljen kot posebljeni bog, ampak je bolj izraz sonče energije. Kasneje, v božji troedinosti, poleg stvarnika [[Brahme]] in uničevalca [[Šive]] , postane ohranjevalec [[vesolja]]. Kot [[avatar]] je utelešenje božje zavesti na Zemlji; tu se svobodno uteleša in ne spada kot navadni ljudje v krog ponovnih rojstev. Ves čas zemeljskega življenja se tudi zaveda svojega božjega poslanstva. Višnu se kot avatar uteleša v različne pojavne oblike, da bi podprl duhovni razvoj človeštva. Vrstica 9 ⟶ 10: V Indiji o rešitvi človeštva iz potopa pripoveduje več mitov. Praprednik ljudi, Manu, je ujel ribo in jo varoval. Ko je kasneje prišlo do velikega potopa, je njegova žival, ki je zdaj zrasla v velikansko ribo, iz hvaležnosti potegnila njegov čoln na varno in tako človeštvu omogočila nov začetek. V mitu o Matsji je rešitev že vključena v simbol odrešujoče duhovne modrosti: Višnu je naročil modrecu Satjavratu, naj zbira zelišča, semena in živali in naj k sebi povabi sedem rišijev( modrecev). Ko se je začelo veliko deževje in so narasla morja grozila, da bodo preplavila Zemljo, so rišiji z živalmi, semeni in rastlinami stopili v čoln, ki so ga s pomočjo kačjega kralja, Vasukija, privezali k Matsji; bog v podobi ribe ječoln vlekel skozi Brahmanovo noč in tako rešil človeštvo pred potopom. Najstarejšo omembo mitske ribe Matsje najdemo v zbirki spisov Jadžurveda ( 10. ~~st.~~stoletje pr. n. št.), v kateri je tudi bajka o velikem potopu. V središču te mitske pripovedi je boj med temo in svetlobo- motiv, ki ga najdemo v mitih vseh kultur. to je boj med dnevom in nočjo, med nastajanjem in minevanjem, med nezavednim spanjem in prebujanjem zavesti. Nenadna skladnost teh mitov, ki pripadajo različnim in med seboj oddaljenim kulturam, je presenetljiva. eden od mitov mehiških [[Majev]] pozna podobno vodno bitje, ki biva v velikanski školjki. V pripovedih iz prednje [[Azije]] nastopa več bogov, ki so pol ljudje, pol ribe in imajo ribje telo, kot naprimer [[Dagon]], morsko božanstvo nekdanjega pomorskega ljudstva [[Filistejcev]]. Vsa ta bitja so povezana z začetki človeške zgodovine, s pravodami ali pa z miti o potopu. === Kurma- želva ===

Višnu: Razlika med redakcijama