Redakcija: 00:43, 11. september 2010 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m →‎Znameniti tuji pedologi: pnp, replaced: ZDA → ZDA ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:31, 13. februar 2011 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m slog, replaced: \| ]] → \|*]] Novejše urejanje →
Vrstica 1: <!-- verjetno -->[[~~Kategorija:Projekt ekologija]][[slika~~Slika:Spodosol.jpg\|thumb\|right\|240px\|Različne plasti zemlje]] '''Tloslovje''' ali '''pedologija''' je [[veda]], ki preučuje [[prst (pedologija)\|prst]]. Preučuje njen nastanek, razvoj in propadanje. Prvi, ki so se začeli ukvarjati z preučevanjem prsti, so bili [[Rusi]], oziroma njihovi znanstveniki, na začetku [[19. stoletje\|19. stoletja]]. Vrstica 8: * [[tla]] so produkt tlotvornih, oziroma ekoloških činiteljev * zato so tla del [[biocenoza\|biocenoze]], oziroma [[ekosistem~~\|ekosistema~~]]a * tla so del [[prostor~~\|prostora~~]]a, prostor je vse, kar nad in pod tlemi, torej sama tla * prostor je večdimenzionalen sistem, možno ga je definirati z najmanj štirimi dimenzijami (dolžino, širino, višino, časom) Tla niso samo podpora po kateri hodimo, temveč je tudi cona ([[pedosfera]]) številnih interakcij med [[klima\|klimo]] (padavine, temperatura), živimi bitji, ki v prsti živijo (mikroorganizmi, živali,...) ter njihovih ostankov, mineralnega materiala, in tako dalje. Tekom njegove formacije in nastanka, se profil tal zelo počasi oblikuje in razvija sloje, ki se imenujejo horizonti. == Uporaba pedologije: == S pedologijo si pomagajo in to vedo s pridom uporabljajo v [[poljedelstvo\|poljedelstvu]], [[gozdarstvo\|gozdarstvu]], pri melioracijah in tudi v drugi vedi [[agroekologija\|agroekologiji]]. Pedologija jim zelo pomaga, saj na podlagi ugotovitev pedologov načrtujejo [[nasad~~\|nasade~~]]e, določajo vrstni red [[kolobarjenje\|kolobarjenja]], svetujejo izbiro organskih in mineralnih [[gnojilo\|gnojil]] in si na splošno pomagajo, da s svojim delom iztržijo čim več. Ob pomoči pedologije, ali bolje rečeno prav zaradi nje pa lahko tudi načrtujejo [[vodna melioracija\|vodne meliolacije]] in varujejo tla pred [[erozija\|erozijo]]. Pedologija pa se ukvarja tudi z razdelitvijo tal, kot najbolj obsežnega [[prostor\|prostorskega]] segmenta, ki se kažejo v našem nacionalnem prostoru kot '''naravna področja (regije)'''.▼ Opredeljevanje le teh pa je možno iz številnih iztočnic ([[geografski kriterij\|geografski kriterij]], [[zgodovinski kriterij\|zgodovinski kriterij]], itd.). Vendar govorimo o naravnih področjih zato morajo biti prisotni točno opredeljeni [[parameter\|parametri]], ki zajemajo prostor predvsem v fizičnem smislu.▼ Če izhajamo iz te definicije, potem so najbolj točno merljivi parametri [[geometrija\|geometrične]] dimenzije, ki definirajo prostor nasploh. Definirajo pa naslednje parametre: dolžino in širino (dimenzija a in b) in višino oziroma strmino (dimenzija c). Tako razdeljen prostor pa se deli na štiri enote oziroma segmente, ki predstavljajo: [[ravninski svet\|ravninski svet]], [[gričevnat svet\|gričevnat svet]], zaravni v [[gorski svet\|goratem svetu]] in gorat svet.▼ ▲Pedologija pa se ukvarja tudi z razdelitvijo tal, kot najbolj obsežnega [[prostor~~\|prostorskega~~]]skega segmenta, ki se kažejo v našem nacionalnem prostoru kot '''naravna področja (regije)'''. ▲Opredeljevanje le teh pa je možno iz številnih iztočnic ([[~~geografski kriterij\|~~geografski kriterij]], [[~~zgodovinski kriterij\|~~zgodovinski kriterij]], itd.). Vendar govorimo o naravnih področjih zato morajo biti prisotni točno opredeljeni [[parameter\|parametri]], ki zajemajo prostor predvsem v fizičnem smislu. ▲Če izhajamo iz te definicije, potem so najbolj točno merljivi parametri [[geometrija\|geometrične]] dimenzije, ki definirajo prostor nasploh. Definirajo pa naslednje parametre: dolžino in širino (dimenzija a in b) in višino oziroma strmino (dimenzija c). Tako razdeljen prostor pa se deli na štiri enote oziroma segmente, ki predstavljajo: [[~~ravninski svet\|~~ravninski svet]], [[~~gričevnat svet\|~~gričevnat svet]], zaravni v [[gorski svet\|goratem svetu]] in gorat svet. == Pedosekvenca == Vrstica 32 ⟶ 28: V naravnih območjih pa se pojavljajo tako imenovane [[pedosekvenca\|pedosekvence]]. '''Pedosekvenca''' je v bistvu naravni prostorski sistem, v katerem se lahko pojavlja zgolj ena vrsta ([[~~sestava tal\|~~sestava tal]]) ali več njih skupaj, in ki jih opredeljuje ista matična osnova (nastanek v istem obdobju, iz podobnih materialov, ipd.). Gledano s praktičnega vidika (recimo če bi na [[zemlja\|zemljo]] pogledali z letala) je pedosekvenca dobro vidna, kar se vidi v bolj ali manj razločni [[morfološka podoba\|morfološki podobi]]. Meje pedosekvenc se navadno ne ujemajo z mejami naravnih območij. Kar pomeni, da se v mejah naravnih območij lahko pojavlja več pedosekvenc in obratno, da se pedosekvenca pojavlja v različnih naravnih območjih. Pedosekvence v našem prostoru nudijo najbolj trden naravni okvir rejonizaciji kmetijskih kultur. Kar pomeni, da določa kje so najboljša področja za posamezne vrste kmetijske panoge ([[~~sadjarstvo\|~~sadjarstvo]], [[~~vinogradništvo\|~~vinogradništvo]], [[~~poljedelstvo\|~~poljedelstvo]], [[~~živinoreja\|~~živinoreja]], [[~~gozdarstvo\|~~gozdarstvo]], itd.). [[Slika:Soilprofile.PNG\|thumb\|250px\|right\|Primer različnih plasti zemlje]] Vrstica 44 ⟶ 39: V Sloveniji se pojavljajo naslednje pomembnejše pedosekvence: * pedosekvenca na [[prod~~\|produ~~]]u in [[pesek\|pesku]] * pedosekvenca na [[glina~~\|glinah~~]]h in [[ilovica~~\|ilovicah~~]]h * pedosekvenca na [[mehka karbonatna kamnina\|mehkih karbonatnih kamninah]] Vrstica 53 ⟶ 48: * pedosekvenca na [[nekarbonatna kamnina\|nekarbonatnih kamninah]] Te pedosekvence pa tvorijo zaključene geografske celote, navadno znotraj [[naravna regija\|naravnih regij]] in opredeljujejo tip [[krajina\|krajine]]. Na primer: za [[~~kraški svet\|~~kraški svet]] je značilna pedosekvenca na mehkih karbonatnih kamminah; za [[~~alpski svet\|~~alpski svet]] pa je značilna pedosekvenca na trdih karbonatnih kamninah. == Pedosekvence v naravnih regijah: == Vrstica 79 ⟶ 71: \| pedosekvenca na nekarbonatnih kamninah \|- \| pedosekvenca na [[apnenec\|apnencih]] in [[dolomit~~\|dolomitih~~]]ih \| pedosekvenca na nekarbonatnih kamninah \| \| \|} Pedosekvence pa nakazujejo tudi funkcijo naravnih danosti v prostoru, kar ima z vidika racionalne rabe prostora in [[varstvo okolja\|varstva okolja]] izreden pomen. == Znameniti tuji pedologi == Vrstica 98 ⟶ 88: * V.R. Volobajev, [[Bolgarija]] * F.C. Marbut - [[Washington]], [[Združene države Amerike\|ZDA]] [[Slika:Soil sci.jpg\|thumb\|left\|200px\|Pedolog na delu]] == Slovenski pedologi == Vrstica 109 ⟶ 97: * dr. F. Lovrenčak - Ljubljana * dr. B. Repe - Ljubljana '''Viri:''' Hrvaška wikipedia; Angleška wikipedia; Halina Hłuszyk, Alina Stankiewicz: Slovar ekologije; Albin Stritar: Raba in varstvo tal v Sloveniji [[Kategorija:~~Pedologija\|~~Projekt ekologija]]▼ [[shKategorija:Pedologija\|*]]▼ ▲[[Kategorija:Pedologija\| ]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Projekt:Ekološke vsebine]] [[bs:Pedologija]] Vrstica 146 ⟶ 115: [[fa:پدولوژی]] [[fr:Pédologie]] [[he:פדולוגיה]]▼ [[hr:Pedologija]] [[id:Pedologi]] [[it:Pedologia]] ▲[[he:פדולוגיה]] [[nl:Bodemkunde]] [[pl:Gleboznawstwo]] [[pt:Pedologia]] [[ro:Pedologie (studiul solurilor)]] [[sqsh:~~Pedologjia~~Pedologija]] [[sk:Pedológia (pôda)]] [[sq:Pedologjia]] [[sr:Педологија (земљиште)]] ▲[[sh:Pedologija]] [[zh:土壤学]]

Pedologija: Razlika med redakcijama