Bajkalsko-amurska magistrala: Razlika med redakcijama

Prve zamisli o trasi so se pojavile v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kot eni izmed možnosti za vzhodni krak transsibirske železnice. Tudi ko je bila slednja zgrajena, niso ponehale zamisli o severni trasi, ki bi omogočila izkoriščanje naravih bogastev, poselitev skoraj neobljudenega dela Sibirije ter kot strateško alternativo transsibirski železnici, ki je ranljiva na najbolj vzhodnem delu, ki teče tik ob državni meji s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]].

Prve kritike projekta so se pojavile že v obdobju [[glasnost]]i v drugi polovici [[1980.|80.]] let, po padcu [[komunizem|komunizma]] pa je postalo dokončno jasno, da je bila gradnja železnice zgrešena investicija. Zaradi izredno zahtevnih pogojev ([[permafrost]], neugodni [[geologija|geološki]] pogoji) ter geografskih pregrad (skupna dolžina 4200 [[most]]ov je pribl. 400  km, skupna dolžina 21 [[predor]]ov pa pribl. 47  km) je že sama gradnja zahtevala ogromna finančna sredstva ter ogromno človeških življenj (150.000 samo med vojnimi ujetniki). Vzdrževanje vseh teh objektov je drago, zaradi česar je železnica nerentabilna. Vzdolž trase je zraslo le nekaj [[rudnik]]ov sicer zelo kakovostnega [[črni premog|črnega premoga]], nič pa ni bilo z množično poselitvijo in gospodarskim razcvetom tega dela Sibirije.