Redakcija: 14:31, 21. december 2010 uredi VolkovBot (pogovor \| prispevki) Boti 98.784 urejanj m r2.5.1) (robot Dodajanje: bo:པེར་ལིན་ལྕགས་རི། ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:55, 8. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pnp, replaced: → [[Straža (vojaštvo)\| [[Wikipedija:AutoWikiBrowser\|AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Karte berliner mauer de.jpg\|thumb\|250px\|Potek berlinskega zidu]] '''Berlinski zid''' ([[nemščina\|nemško]]: ''Berliner Mauer''), je bila prepreka, dolga preko [[1 E5 m\|150 km]], ki je med letoma [[1961]] in [[1989]] delila vzhodni in zahodni [[Berlin]]. [[Slika:~~Berlin_satellite_image_with_Berlin_wall~~Berlin satellite image with Berlin wall.jpg\|thumb\|250px\|Satelitski posnetek Berlina z označenim potekom zidu]] == Zgodovinsko ozadje == Vrstica 13: == Gradnja == [[Slika:~~Berlin_Wall_1961~~Berlin Wall 1961-11-20.jpg\|thumb\|250px\|Vzhodnonemški delavci gradijo zid ([[1961]])]] Gradnja zidu je bila sprva državna skrivnost vzhodnonemške vlade, ki naj bi ga postavila na ukaz Enotne socialistične partije Nemčije (nemško: ''[[Sozialistische Einheitspartei Deutschlands]]'', SED), pod budnim očesom policije in vojske. [[Walter Ulbricht]] je na konferenci v [[Vzhodni Berlin\|vzhodnem Berlinu]] [[15. junij]]a [[1961]] na vprašanje zahodnonemške [[novinar]]ke odgovoril: :''Pravite, da so v zahodnem Berlinu ljudje, ki si želijo, da v NDR ustavimo gradbena dela, da ne bi postavili zidu, kaj ne? Ni mi znano, da bi takšni nameni sploh obstajali; gradbeni delavci se v Berlinu ukvarjajo zgolj z gradnjo stanovanj in njihovo delo je nadzorovano. Nihče nima namena zgraditi zidu!'' Vrstica 21: V noči med [[12. avgust\|12.]] in [[13. avgust]]om [[1961]] so začeli pripadniki nacionalne vojske, policije in obmejne policije zapirati [[cesta\|cestne]] povezave proti zahodu. Na mejnih prehodih so bile [[Rdeča armada\|Sovjetske enote]] ves čas v bojni pripravljenosti in povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane. 156,4  km (po nekaterih podatkih 167  km) dolg berlinski zid je mesto delil na dva dela. Ko je bil zahodni Berlin popolnoma obkoljen, se je ta nahajal kot [[otok]] sredi teritorija vzhodne Nemčije. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem ([[bodeča žica]], [[jarek\|jarki]], [[rešeto\|rešeta]], kontrolna vozila, opazovalni [[stolp]]i in službeni [[pes\|psi]]), ki so ga skozi vsa leta nadgrajevali. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje [[cerkev (zgradba)\|cerkve]], tako da je v premeru [[1 E2 m\|100 metrov]] od zidu zevala praznina. V centru se je zid vlekel med drugimi neposredno mimo [[Brandenburška vrata\|brandenburških vrat]] (nemško: ''Brandenburger Tor''). Za vzhodnonemške vojake, ki so [[~~straža~~Straža (vojaštvo)\|stražili]] mejo, je veljal ukaz, ki je od njih zahteval, da preprečijo vsak poskus pobega, če ne drugače, tudi z [[uboj]]em, kar so tudi redno izvrševali. Vojaki so bili poleg tega zadolženi tudi za preprečevanje vmešavanja zahodnonemškega tiska, ki je berlinski zid in vse nepravilnosti, ki so se tam dogajale, budno nadziral, dokumentiral in jih tudi skušal preprečevati. == Razdeljena dežela == Vrstica 72: == Žrtve zidu == [[Slika:~~Berlin_Wall_victims_monument~~Berlin Wall victims monument.jpg\|thumb\|right\|250px\|Spomenik žrtvam zidu]] V 28 letih obstoja zidu, je pri poskusih pobega [[smrt\|umrlo]] najmanj 240 ljudi. Prvi je umrl 24-letni Günter Litfin, ki so ga avgusta 1961 v bližini Friedrichstrasse ob poskusu pobega ustrelili pripadniki [[policija\|policije]]. Najbolj odmeven je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh celotne javnosti izkrvavel do smrti. Zadnja smrtna žrtev je bil Chris Gueffroy februarja 1989. Vrstica 114: {{Link FA\|sw}} {{Link FA\|vi}} [[af:Berlynse Muur]] [[an:Muro de Berlín]]

Berlinski zid: Razlika med redakcijama