Peronospora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Irbis (pogovor | prispevki)
m tn
Vrstica 4:
 
Gliva (njeni [[trosi]] prezimijo v zgornjih plasteh zemlje) napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode. Je poleg [[oidij]]a ena najbolj pogostih bolezni [[vinska trta|vinske trte]]. [[Bolezen]] se v začetni fazi pokaže kot oljni madež na listih, ki ob povišani [[zračna vlaga|zračni vlagi]] preide v drugo fazo, ki se kaže kot plesniva prevleka na spodnji strani listov. To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni na ostale dele trte.
Pri pojavu »zgodnje peronospore« postanejo rastni vršički zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni [[simptom]]i se pojavijo na poganjkih, viticah in listnih pecljih. Gliva napada grozdje do pojava oprha, ki zapre pore v povrhnjici jagod, s čimer prepreči dostop gljiveglive v notranjost. Še vedno pa s tem grozdje ni dokončno zaščiteno, saj ta oblika bolezni lahko prodre v jagode preko pecljev. Napadene jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
 
Pozno v jeseni se lahko gliva zopet pojavi vendar ta, tako imenovana »pozna peronospora«, zaradi nizkih temperatur in s tem manjše možnosti hitrega razvoja bolezni, ni več tako nevarna.
 
Najbolj nevarna je bolezen, kadar napade cvetove vinske trte, ki se po okužbi posušijo in odpadejo. Ob takem napadu lahko vinogradnik izgubi večino pridelka, še preden se razvijejo grozdi.
 
Proti peronospori se uporabljajo sredstva na osnovi [[baker|bakra]] ([[modra galica]]) in razni organski [[fungicidi]].