DobrodošlicaUredi

Dobrodošel na straneh slovenske Wikipedije. --xJaM 00:33, 16 feb. 2005 (CET)

Zelo zapoznel pozdrav še z moje strani :) Nekaj časa sem bila več ali manj edina, ki je bolj sistematično popravljala slog člankov, zdaj pa sta tu še Matija in ti. To je izrazito praktično zame, saj večino stvari popravljam po posluhu in tako svoje popravke včasih težko zagovarjam. Pa še zdi se mi, da si ti veliko bolj seznanjen z vsebino SSKJ-ja kot jaz :) --Missmarple 16:48, 5 mar. 2005 (CET)

Pozdravljena! Sem opazil, da zelo pridno popravljaš članke :) Je pa stvar taka, da se jaz ukvarjam bolj le s korekturami (tipkarske napake in vejice), ne pa toliko s slogom. In spremembe pri korekturah je veliko laže zagovarjati kot slogovne spremembe, ki so večkrat bolj stvar posluha kot nekih zapisanih pravil. --Irbis 17:04, 5 mar. 2005 (CET)

JezikoslovjeUredi

Irbis, vesel sem, da je še en uporabnik zagreznil (upam, da je lep izraz) v popravljanje tipkarskih in seveda predvsem jezikovnih, kakor tudi slogovnih napak/pomanjkljivosti. Do sedaj je to 'vlogo' opravljala Missmarpleova. Včasih se je (to je le (P)MSM) malo zagrešila in kakšno vsebino malo obrnila. Ne za veliko, kakšnih 10°. Sledil sem tvojim nedavnim popravkom in do sedaj nisem opazil nobenega vsebinskega popravka. Ali se jih namerno ogneš, ali je kaj drugega posredi? To se mi namreč zdi zelo prav (čeprav seveda nikjer ne piše, da je popravljeno vsebinsko ustrezno, ne). Namesto »korekture« lahko npr. pri povzetku urejanja napišeš kar »tn« - za tipkarsko napako (recimo). Če pa seveda gre za drugačne popravke, pa seveda kar napiši kot sedaj. 1. »tn« je malo krajše in 2. ostali že nekako 'vemo' kaj »tn« pomeni. Angleži npr. uporabljajo »typo«. Nekaj takšnih (delovnih) 'okrajšav' smo navedli na: kratice. Zelo sem vesel tudi za tvoje ostro oko, ki opazi še tako drobne pomanjkljivosti in napačna navajanja. Zgoraj sem zapisal v moškem spolu, pa sem se bal, da prehitro. No, sedaj vem prek tvojih pogovorov, da sem imel na srečo prav. --xJaM 21:29, 17 feb. 2005 (CET)

Reciva raje zagrizel, preden se kam pogreznem  
Hvala za opozorilo, »tn« je tudi krajše kot »korektura«. Si bom ogledal seznam okrajšav. Se še malo lovim.
Kot si že sam opazil, delam le korekture, ne pa tudi lekturiranja (pri lektoriranju besedilo bolj spreminjaš, popravljaš tudi slog ...). Lektoriranje je precej bolj zahtevna stvar. Izjemoma pa napišem tudi kakšen vsebinski popravek, kadar stvar poznam oz. imam pri roki kakšno knjigo, da pogledam vanjo (recimo za imena živali). Ko se bom bolj privadil Wikipediji, bom pa tudi kaj več napisal.
Za tako »usmerjene« popravke je še ena, mogoče malo presenetljiva razlaga: svoje brskanje po Wikipediji uporabljam tudi za preizkušanje programa, ki mi pomaga iskati vse te napake. In zato običajno napake, ki jih program še ne opazi, spregledam tudi sam. --Irbis 22:19, 17 feb. 2005 (CET)

Še nekaj. Ali lahko prosim, pri narekovaju pogledaš še kaj pravi novi SP, ker imam sam predpredzadnjo izdajo iz leta 1962. To me zanima predvsem zaradi tega, ker je zgleda Klemen prevzel rabo usredinjenega dvojnega oklepaja »/« pri imenih slovenskih partizanskih brigad, če je slučajno (še) dovoljena raba logičnega narekovaja "/", kakor je imel prej. Od Primoževe podučitve ga sam striktno uporabljam na naših straneh. Tudi za nazaj popravim, če ga še kje zasledim. V tabeli na strani o narekovajih se lepo vidi, da narekovaja " slovenščina (načeloma) ne pozna. V samem članku, ki je povzet po Sinuhejevem odličnem članku o slovenščini na angleških straneh, pa je 'še dovoljen'. Ob priliki ga bom povprašal tudi zakaj je tako. --xJaM 21:29, 17 feb. 2005 (CET)

SP2001 v paragrafu 461 pozna dvojni srednji narekovaj (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj-zgoraj („ “), enojni spodaj-zgoraj (‚ ‘) ali dvojni zgornji (" "). Naprej omenja, da se lahko uporablja tudi narekovalni pomišljaj ali pa tudi le ležeči tisk. In svetuje, da pri gnezdenju narekovajev te znotraj pišemo drugače. Le pri pisanju z roko predpisuje dvojni narekovaj spodaj-zgoraj.
V Pravilih sami uporabljajo dvojni srednji narekovaj. Pri teh stvareh je pravzaprav enotnost po vsej Wikipediji pomembnejša od tega, kateri narekovaj se izbere. --Irbis 22:19, 17 feb. 2005 (CET)

Kaj meniš: Pogovor:Narekovaj? --AndrejJ 22:26, 17 feb. 2005 (CET)

Zanimiva teorija o nastanku. Worda pa raje ne bi prevajal v Besedo že zaradi tega, ker je nekoč obstajal tudi slovenski urejevalnik besedil z imenom Beseda --Irbis 22:42, 17 feb. 2005 (CET)

V mislih sem imel predvsem kateri tip narekovajev je najpogostejši. Urejevalnik Beseda? Kje približno? Jakopin? --AndrejJ 22:47, 17 feb. 2005 (CET)

Aha. V programskih jezikih to vsekakor drži, na splošno pa težko rečem --Irbis 23:06, 17 feb. 2005 (CET)

Kolikor poznam je to "konkordančni programom Beseda" Primoža Jakopina!? --AndrejJ 22:50, 17 feb. 2005 (CET)

Njegov oče Franc gotovo ni uporabljal urejevalnika pri pisanju Rusko slovenskega šolskega slovarja (1965). Še danes je to zahteven 'posel'. (Sem poskusil) --xJaM 22:52, 17 feb. 2005 (CET)
Ne, tega urejevalnika ni pisal Primož Jakopin. In tudi nima povezave z njegovim konkordančnim programom. To je bilo daleč nazaj, še v časih Windows 3.1 in Word for Windows 2.0. Sem se poskušal spomniti, katero podjetje je to pisalo, pa mi ne uspe. Mogoče Abraxas, ampak nisem prepričan. Urejevalnik je bil predstavljen na Infosu, mislim pa, da ni uspel priti do prodaje. Morda bi se v kakšnem kupu še našel kakšen star prospekt, ampak to bo kar nekaj brskanja. --Irbis 23:06, 17 feb. 2005 (CET)
Ja nekje v tej smeri bi znalo biti. Abraxas je imel tudi nek program za grafe funkcij, DOS-ovska zadeva. MMG, kaj si po stroki (če seveda ni poslovna skrivnost)? --AndrejJ 23:20, 17 feb. 2005 (CET)
Računalničar. --Irbis 23:37, 17 feb. 2005 (CET)
Računalnikar? Tudi jaz sem. Cel ljubi dan sedim za računalnikom   --xJaM 23:51, 17 feb. 2005 (CET)
Temu bi se sicer bolj dobesedno reklo celo ljubo noč   --Irbis 00:17, 18 feb. 2005 (CET)
Kdor cel dan in/ali noč sedi za računalnikom še ni računalničar. Je lahko računalniški zstrupljenec. Računalničar je tisti, ki piše programe (ki ponavadi ne delajo tistega kar naj bi - izkušnje iz firme).--Janez Novak 16:59, 5 mar. 2005 (CET)

KoledžUredi

Irbis, zakaj bi bil koledž tipkarska napaka? Po SSKJ je sopomenka s »kolidžem«. Tu smo že pred časom povzeli izraz »koledž« - in smo tudi že nekaj spregovorili o njem, oziroma o tem ali sloveniti tuje ustanove (predvsem angleško pisoče). Sam sem jih večina slovenil, ker je veliko od njih dokaj znanih - Kolidž Trinity (»Koledž Trojstvo« je morda prehudo (ali pa tudi ne)), Kolidž Viljema in Marije itd. --xJaM 16:48, 21 apr. 2005 (CEST)

SP 2001 pozna le besedo "kolidž", ne pa tudi besede "koledž". Iz tega sem sklepal, da je to zdaj normiran zapis (v SSKJ je pa res ravno obrnjeno in je bil "koledž" bolj priporočen; ampak SP 2001 je novejši in tudi normativen; še celo Popravopis (470 strani dolga knjiga pripomb na SP 2001) proti tej spremembi nič ne protestira). Nisem pa opazil, da ste se o tem že pogovarjali in sem zato to tako mimogrede popravil. --Irbis 23:47, 21 apr. 2005 (CEST)
Ali potem privzamemo »kolidž«? Za to se javima jaz in moj psihoegobot. Saj tudi menda izgovarjamo nekako [kolidž], pa sicer kdo tudi [koledž]. V angleškem slovarju pa bo zapisana izgovorjava [kə´lidž]. Prav pa kolidž. --xJaM 01:44, 7 maj 2005 (CEST)
Sem se 'sprehodil' čez in 'pometal ven' vse 'koledže'. Če bo SP2027 kaj drugače rekel, pa bomo 'pometali' nazaj. Zdaj pa na delo o kolidžih. MMG, Kolidžev Trinity je malo morje, tako da bo potrebna razločitvena stran. Najbolj znan je seveda tisti v Cambridgeu in pa morda še v Oxfordu. --xJaM 01:19, 1 jun. 2005 (CEST)

AvstroogrskiUredi

Irbis, živjo. Oprosti ker te spet 'morim' z vprašanjem. Zakaj je pridevniška oblika »avstroogrski« sedaj 'neprimerna' in mora biti »avstro-ogrski«, kot si popravil pri Titu? V SSKJ je še dopustno »avstroogrski«, verjetno pa, kakor zgoraj pri kolidžu, v še novejšem SP že ne več. Članek o sami deželi pa imamo (upam da pravilno) na Avstro-Ogrska. Ali je to tudi isti primer kot npr. v zvezi »slovensko-ameriški« (recimo »filozof«)? Ali je »slovenskoameriški« + druge kombinacije dovoljeno? Bi sam pogledal, pa zgleda nimam zadosti (ali je v tem primeru lepše uporabiti prislov dovolj? (SSKJ ima enaki opredelitvi/definiciji za ta dva prislova MMG) - hm, človek se vsak dan uči.) ustreznih knjig. Pa naj še kdo reče, da se naš jezik ne razvija... --xJaM 01:44, 7 maj 2005 (CEST)

Tako je, v SP2001 je zdaj le "avstro-ogrski". Država je "Avtro-Ogrska". Pravilo (člen 253) pravi "Priredne zloženke (ali izpeljanke iz priredno zloženega samostalnika) pišemo z vezajem: črno-bel, belo-modro-rdeč, pedagoško-znanstven, vzgojno-izobraževalen, delavsko-kmečki, rusko-japonski; anglo-ameriški; Breznik-Ramovšev, avstro-ogrski, sladko-kisel." Torej bo tudi "slovensko-ameriški" in ne "slovenskoameriški" (v SP 2001 sta primera "slovensko-hrvaški" in "slovensko-italijanski"). "dovolj" mi sicer zveni lepše, ampak po moje tudi z "zadosti" ni nič narobe v tem pomenu. --Irbis 02:00, 7 maj 2005 (CEST)

Predlog za administratorjaUredi

Predlagan si bil za administratorja, zato te prosim, da pogledaš na Wikipedija:Prošnje za administratorstvo in podaš svoje mnenje. lp, --matijap | pogovor 22:37, 19 jun. 2005 (CEST)

Slike in APUredi

Prosil bi te, če pregledaš vizualno gradivo, ki si ga naložil(a) in preveriš, če predstavitvena stran ustreza kriterijem in s tem pravnim pogojem (glede vira in licence). Najlažji način za to je, da greš na "Moji prispevki" in označiš "Imenski prostor" na "Slike". V primeru, če vse predstavitvene strani ustrezajo kriterijem, smatraj to obvestilo za brezpredmetno in se ti zahvaljujem v imenu celotne Wikipedije. LP, --Klemen Kocjančič 14:32, 3 jul. 2005 (CEST)

KrasUredi

Prosim, da malo pogledaš tudi članke v kategoriji Kras in popraviš jezikovne napake. Hvala. --IzTrsta 11:45, 6 september 2005 (CEST)

Pravopisne napakeUredi

Ali mi lahko napišeš seznam najpogostejših napak v slovenščini (napačen zapis-pravilen zapisen), da bom vrgel v bota in popravil strojno (seveda poleg tistih v pravopisnem priročniku). LP, --Klemen Kocjančič 21:17, 9 september 2005 (CEST)

Bom ob priložnosti malo dopolnil seznam v priročniku. --Irbis 21:43, 9 september 2005 (CEST)

Slovenjenje imen in priimkovUredi

Irbis, prosim te, da podaš svoje mnenje o slovenjenju tujih imen in priimkov na Pogovor:Šahovski svetovni prvaki, kjer mi še vedno ni jasno kaj je prav in kaj ne. Očitno pri tem nisem sam. --Igor 14:33, 14 september 2005 (CEST)

Abeceda in glasoviUredi

Prosim za tvoje mnenje na pogovorni strani clanka Italijanščina. --IzTrsta 12:45, 19 oktober 2005 (CEST)

ŠpartaUredi

Šparta se piše kot Sparta, tako imamo na predavanjih in v učbenikih/skriptah. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor | Talk) 23:37, 14 december 2005 (CET)

Slovenski pravopis 2001, SSKJ, Veliki splošni leksikon, Veliki nemško-slovenski slovar (DZS) pravijo pa Šparta. Tudi nas so na faksu učili o poliedErskih ploskvah, pa to še ne pomeni, da je tako prav. --Irbis 15:31, 23 december 2005 (CET)

BesanaUredi

Zdravo! Morda napišeš kaj na temo Besana in o črkovalnikih nasploh!? --AndrejJ (pog., prisp.) 00:25, 7 marec 2006 (CET)

Zdi se mi, da bi s člankom o BesAni že skoraj kršil pravilo o tem, da ne smeš ustvarjati člankov o sebi in tudi sicer nisem prepričan, da bi lahko članek napisal dovolj nepristransko za Wikipedijo. Bom pa napisal kaj splošnega o črkovalnikih. --Irbis 01:28, 7 marec 2006 (CET)

Dobro, potem pa jaz kaj napišem in (nepristransko:-) popraviš? --AndrejJ (pog., prisp.) 07:27, 7 marec 2006 (CET)

ADSLUredi

A bi ADSL (že) sklanjali: ADSLja (ali ADSLa)? Menim, da še ne. --AndrejJ (pog., prisp.) 07:29, 7 marec 2006 (CET)

Če bi že sklanjali, je obvezno ADSL-ja (brez vezaja bi bilo možno le, če bi začeli celo besedo pisati z malimi črkami, npr. adeseleja). Sam sem bolj zagovornik ničtih končnic pri sklanjanju kratic, torej lepo enostavno ADSL v vseh sklonih. --Irbis 09:33, 7 marec 2006 (CET)

Inštitut, inštrument ...Uredi

Živijo Irbis. Videl sem, da si popravil nekaj slovničnih napak pri Hiparhu. Strinjam se z vsemi, le popravek inštrumenta na instrument mi ni jasen. Verjetno je pri inštitutu podobno itd, saj tudi jezikoslovci imenujejo svoj inštitut Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, fiziki pa Institut Jožef Stefan. Nekdo, se mi zdi, je tukaj nekje zapisal, da je pisanje s 'š' menda posledica vpliva nemščine. Sicer jo ravno ne vidim in zato tudi sprašujem. Ali je sedaj za takšne besede morda dovoljeno le pisanje s 's'? Podobno kot zgoraj pri Šparti mi inštrument bolj domače zveni. MMG ali mi tudi lahko pomagaš pri sklanjanju naslednjega imena (ki se pojavi pri Ørstedu) - Anders Sandø Ørsted - ali je Andersom Sandøm ~, ali morda celo ~ Sandø(j)em ~? --xJaM 20:41, 22 marec 2006 (CET)

ZdravoUredi

Dobrodošel nazaj :-) LP --Tone 18:07, 22 februar 2007 (CET)

Imenovalni prilastkiUredi

Nekoliko sem popravil določila Pravopisnega priročnika o imenovalnih prilastkih [1]. Poglej, ali je prav. Dobro bi bilo, ko bi razložil, zakaj po eni strani npr. pišemo Fraktal Ljapunova, po drugi pa Dopplerjev pojav ali Froelichov svišč. --Eleassar pogovor 13:11, 11 april 2007 (CEST)

Saj v bistvu je razloženo, kar za priimek Ljapunov nimamo svojilnega pridevnika. Druga možnost bi bila Ljapunovov fraktal, ampak teh -ovov se poskušamo izogibati. --Irbis 16:52, 11 april 2007 (CEST)
Starejši avtorji so pisali tudi Dostojevskega roman, Ljapunova fraktal. Kaj pa npr. Sierpinski? Sierpinskijev trikotnik ali Trikotnik Sierpinskega? --xJaM 17:32, 11 april 2007 (CEST)