Ligurija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: be:Лігурыя |
|||
Vrstica 16:
| [[Italijanske občine|Občine]] || [[Seznam občin italijanske dežele Ligurija|Seznam]] 235 občin
|-----
| [[Površina]] || 5.410
|-----
| [[Prebivalstvo]] || 1.607.878 (31.12.2006)
Vrstica 22:
| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || 297
|-----
| align="center" colspan=2 | [[Slika:
|}
'''Ligurija''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Liguria''' [ligùria]) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Meji na [[sever]]u z deželama [[Piemont]] in [[Emilija - Romanja]], na [[zahod]]u s [[Francija|Francijo]], na [[jug]]u z [[Ligursko morje|Ligurskim morjem]] in na [[vzhod]]u s [[Toskana|Toskano]]. Deli se na štiri [[italijanske pokrajine|pokrajine]]: [[Genova (pokrajina)|Genova]] (67 [[italijanske občine|občin]]), [[Imperia (pokrajina)|Imperia]] (67 občin), [[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]] (32 občin) in [[Savona (pokrajina)|Savona]] (69 občin). Spadajo v Ligurijo tudi sledeči mali [[Ligurski otoki|otoki]]: Palmaria, Tino, Tinetto, Bergeggi in Gallinara.
Vrstica 29:
Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]] zahodno od [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]. V notranjost sega do pobočij [[Alpe|Alp]] in [[Apenini|Apeninov]], na vzhodu pa zajema del [[Padska nižina|Padske nižine]]. Zaradi občutnih [[morfologija|morfoloških]] in [[podnebje|podnebnih]] razlik se Ligurija deli v dve ozemlji, imenovani Vzhodno Primorje (''Riviera di levante'') in Zahodno Primorje (''Riviera di ponente''), približno med katerima leži glavno [[italijanska mesta|mesto]] Genova. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključek Apeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronke Alp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasih [[pesek|peščeno]] obalo. [[nižina|Nižavje]] med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširne Padske nižine in predstavlja 28% deželne površine.
Ta [[geografija|geografska]] raznolikost in skoraj zaključen obroč [[gora|gorovja]], ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi na [[gospodarstvo]]. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letna [[temperatura]] zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15°C (
==Zgodovina==
Izkopanine pričajo, da je tod bival že [[neandertalec]], a po [[zgodovina|zgodovinskih]] podatkih so bili prvi stalni prebivalci dežele [[Liguri]], ki so v [[2. tisočletje pr. n. št.|drugem tisočletju pr. n. št.]] poselili vso današnjo severno Italijo in južno [[Francija|Francijo]]. Pozneje so jih izpodrinili [[Kelti]], [[Feničani]] in [[Grki]], predvsem pa [[Kartagina|Kartažani]] v [[4. stoletje pr. n. št.|četrtem stoletju pr. n. št.]] Po [[punske vojne|punskih vojnah]] so deželi vladali [[Rimljani]].
Vrstica 43:
*[[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]]
*[[Lastampa.it]]
{{Regions of Italy}}
Vrstica 52 ⟶ 51:
{{Link FA|it}}
[[af:Ligurië]]
[[an:Liguria]]
| |||