|
'''Informacijsko-komunikacijska tehnologija''' (IKT) se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav [[informacij]]. V sodobnih časih pa se IKT nanašajo predvsem na informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere so se razvile iz telekomunikacijske in [[računalniške industrije]]. Pojem IKT pa zajema tudi širši nabor izdelkov na področju [[telefonije]], bibliotekarstva in drugih praks o filmih, faksih, revijah, člankih...
IKT in njihova družbena vloga
• Tehnološki determinizem: Tehnološka
evolucija povzroča družbeno spremembo
• Utopianizem in Disutopianizem
• Ekonomski deteminizem: Tehnologije
povečujejo učinkovitost gospodarstva,
poslovnih sistemov in s tem družbe
• Družbeni konstruktivizem: Družbena razmerja
določajo funkcije in vlogo tehnologij
Interakcija IKT in družbe
• Interakcija z IKT na osebni ravni se nanaša na posameznikov
odnos z IKT (npr. interakcija človek–računalnik, kognitivni in
psihološki vidiki, uporabnost vmesnika, medosebni odnosi,
identiteta itd.
• Interakcija IKT na organizacijski ravni se nanaša na socioorganizacijski
vidik uporabe IKT: Načrtovanje Intraneta,
načrtovanje IS, varnost in zasebnost, komunikacijski procesi
itd.
• Interakcija IKT na družbeni (makro) ravni se nanaša na
splošne spremembe v družbi, ki so povezane z IKT;
informacijska družba; nacionalni, regionalni in globalni
vidiki, digitalni razkorak; medkulturni vidiki informatizacije
Uporaba IKT v družboslovju
• računalniško modeliranje družboslovnih podatkov,
simulacije na področju družboslovja, (prebivalstveni
modeli, mikrosimulacije, modeli za odločanje
(decision-making) ter inteligentne aplikacije za
odkrivanje znanja)
• informacijski sistemi in aplikacije e-poslovanja v
družboslovju (e-uprava, e-zdravje, e-izobraževanje
itd);
• strukturiranje in konceptualizacija vsebin (npr. Info.
arhitektura, bibliografije...)
IKT kot orodje pri družboslovnem
raziskovanju
• računalniško podprte metode za statistično analizo
družboslovnih podatkov; (statistični programski
paketi in specifična orodja, analiza socialnih
omrežij, data mining, bootstrapping)
• računalniško podprto zbiranje podatkov za
kvantitativne (npr. anketno zbiranje podatkov) in
kvalitativne raziskave (npr. virtualna etnografija,
online fokusne skupine).
• orodja IKT za obdelavo, organizacijo, analizo in
predstavitev družboslovnih podatkov (online
analitična orodja, virtualna kolaboracija, GRID)
{{comp-stub}}
| 