|
}}
'''Alpski svizec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Marmota marmota''''') je [[Glodalec|glodalec]], ki živi v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati|Karpatih]]h ter [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]], kjer so dolge zime in kratka poletja. Živi v združbah v bližini [[Ledenik|ledenikov]], kjer si svizci izkopljejo svoja domovanja. Vanje hodijo počivat in se skrivat. Za zimo si priredijo v nižjih legah večje in globlje bivališče, vanj si nanosijo suho travo, zadelajo vhode z kamenjem in vejicami, se zvijejo v klobčič in ob znižanju temperature zaspijo v [[Zimsko spanje|zimsko spanje]]. Zimsko spanje traja od 8 do10 mesecev. Ko se poleti staja sneg in se okolica ogreje na 25º °C , se svizci zbudijo in prilezejo za 2 do 4 mesece na dan.
== Zimsko spanje alpskega svizca ==
Pravo zimsko spanje imajo med [[Sesalec|sesalci]] v naših krajih samo [[Alpski svizec|alpski svizec]], [[Polh|polh]], [[Podlesek|podlesek]], [[Hrček|hrček]], [[Jež|jež]] in [[Netopir|netopirji]]. Zimsko spanje ni isto kot navadno spanje, ampak mu je podobno le po zunanjem videzu. Pri navadnem spanju, če je še tako trdno, se telesna toplota živali ne zniža, čuti ne [[Topost|otopijo]] in žival se prebudi hitro, krvni obtok je pravilen, srce normalno utripa. Pri [[Zimsko spanje|zimskem spanju]]- ''[[Hibernacija|hibernaciji]]'' pa se zmanjšajo vse življenjske funkcije: [[Prebava|prebava]] popolnoma preneha, včasih se vrši le v presledkih, [[Dihanje|dihanje]] je lahno-(komaj do 15-krat na uro dahnejo), [[Krvni obtok|krvni obtok]] je počasen, [[Srčni utrip|srčni utrip]] je zelo upočasnjen. Pri tem se [[Telesna toplota|telesna toplota]] zelo zniža in se navadno ujame z zunanjo toploto. Naraščanje zunanje temperature povzroči da se segreje tudi telo živali, ko to doseže nivo normalne toplote živali, se ta prebudi in začne živeti svoje normalno življenje. Alpskega svizca prebudi zunanja temperatura okoli 25 º °C. Ko se prebudi svizec postane izredno živahen in je nenasiten jedec saj mora zbrati debelo plast [[Tolšča|tolšče]], katera se mu nabere pod kožo, da lahko preživi dolgo [[Zima|zimo]].
== Velikost svizca ==
Svizec dosega kar precejšno velikost, kadar doseže spolno zrelost. Odvisna je njegova velikost tudi od okolja in izbire hrane, katero mu okolje nudi. Alpski svizec doseže dolžino od 30 cm do 60 cm, od tega odpade na [[Rep|rep]] 10 cm do 25 cm. Teža tega svizca doseže od 3 kg do 7,5 kg. Hrani se z [[Trava|travami]], [[Zelišče|zelišči]], [[Sadež|sadeži]], [[Seme|semeni]], [[Korenina|koreninicami]] in manjšimi živalmi, [[Insekt|insekti]].
== Razširjenost svizca v svetu ==
Po Svetu živi kar nekaj vrst svizcev, vendar to velja le za severno zemeljsko poloblo. Tako poznamo sledeče vrste svizcev:
* ''[[Marmota caudata]]'' v Centralni Aziji
* ''[[Marmota sibirica]]'' v Sibiriji
* ''[[Marmota camtschatica]]'' na Kamčatki
* ''[[Marmota himalayana]]'' na Himalaji
* ''[[Marmota vancouverensis]]'' na Vankuverskem otoku- Kanada
* ''[[Marmota monax]]'' v Severni Ameriki
== Reference ==
{{opombe}}
{{Zbirka|Marmota|Svizec}}
[[en:Alpine marmot]]
[[es:Marmota marmota]]
[[eu:MarmotaAlpetar alpetarmarmota]]
[[fi:Alppimurmeli]]
[[fr:Marmota marmota]]
| 