Nikaragva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgodovina: pnp, replaced: ZSSR → Sovjetska zveza |
→Zgodovina: dodala prevod angleške strani |
||
Vrstica 48:
Pred prihodom prvih Evropejcev so bile v notranjosti dežele manjše indijanske državice, v nižavju ob karibski obali pa so živeli lovci in nabiralci. [[Krištof Kolumb]] se je na območju današnje Nikaragve prvič izkrcal leta [[1502]] in priključil ozemlje španski kroni. Sledil mu je osvajalec [[Gil González]], ki je leta [[1522]] sklenil sporazum z Nicarao, poglavarjem najmočnejšega indijanskega plemena. Ozemlje je bilo od [[1524]] del podkraljestva [[Nova Španija]], potem pod avtonomnim generalnim kapitanatom [[Gvatemala]], ob odcepitvi od Špancev nekaj časa del [[Mehika|Mehike]], [[Združene province Srednje Amerike|Združenih provinc Srednje Amerike]] in ob razpadu skupne države postane samostojna država Nikaragva od [[30. april]]a [[1838]]. Že pred osamosvojitvijo se je Nikaragva delila na [[liberalizem|liberalce]] s središčem v [[León]]u in na [[konservatizem|konservativce]] iz Granade, njihova nasprotja pa so večkrat prerasla tudi v oborožene spopade.
Po revoluciji so ZDA v [[Honduras]]u organizirale vojaška oporišča za urjenje Somozovih pristašev (t. i. [[kontrasi]]), ki so poskušali z vdori na nikaragovsko ozemlje s silo priti na oblast. Pri teh napadih na legalno izvoljeno oblast svobodne Nikaragve so [[Združene države Amerike|ZDA]] uporabljale tudi lastno vojsko, za kar jih je meddržavno sodišče v [[Haag]]u po tožbi Nikaragve obsodilo državnega terorizma. V tistem času so Nikaragvo podpirale [[Sovjetska zveza]], [[Kuba]] in druge socialistične države, zato so se Američani bali razvoja »druge Kube«. [[Državljanska vojna]] se je končala postopoma leta [[1988]] z mirovnim posredovanjem kostariškega predsednika [[Oscar Arias Sánchez|Oscarja Ariasa Sáncheza]]. Od devetdesetih let dalje se Nikaragva razvija kot mlada [[demokracija]] s še vedno močnim ustavnim položajem predsednika države. ▼
▲Po revoluciji so ZDA v [[Honduras]]u organizirale vojaška oporišča za urjenje Somozovih pristašev (t. i. [[kontrasi]]), ki so poskušali z vdori na nikaragovsko ozemlje s silo priti na oblast. Pri teh napadih na legalno izvoljeno oblast svobodne Nikaragve so [[Združene države Amerike|ZDA]] uporabljale tudi lastno vojsko, za kar jih je meddržavno sodišče v [[Haag]]u po tožbi Nikaragve obsodilo državnega terorizma. V tistem času so Nikaragvo podpirale [[Sovjetska zveza]], [[Kuba]] in druge socialistične države, zato so se Američani bali razvoja »druge Kube«. [[Državljanska vojna]] se je končala postopoma leta [[1988]] z mirovnim posredovanjem kostariškega predsednika [[Oscar Arias Sánchez|Oscarja Ariasa Sáncheza]]. Od devetdesetih let dalje se Nikaragva razvija kot mlada [[demokracija]] s še vedno močnim ustavnim položajem predsednika države.
== Glej tudi ==
| |||