Ribosom: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ht:Ribozòm |
m robot Spreminjanje: fa:رناتن; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
'''Ribosom''' je [[celica|celični]] [[organel]], ki [[katalizator|katalizira]] in regulira tvorbo [[protein]]ov. Ribosomi so sestavljeni iz [[ribosomska RNA|ribosomske RNA]]
Ribosome je sredi 50. let 20. stoletja z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] kot goste delce oziroma zrnca prvi opazoval [[Romuni|romunski]] celični biolog [[George Palade]]<ref>G.E. Palade. (1955) »A small particulate component of the cytoplasm.« ''J Biophys Biochem Cytol.'' Jan;1(1): strani 59-68. PMID 14381428</ref>. Za odkritje je pozneje prejel tudi [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado]]. Izraz ''ribosom'' ({{jezik-en|ribosome}}) pa je prvi uvedel znanstvenik Richard B. Roberts leta 1958:
Vrstica 6:
Strukturo in delovanje ribosomov in pridruženih molekul, ki jih skupaj imenujemo ''translacijski aparat'', precej raziskujejo že od sredine 20. stoletja in sta tudi danes zelo aktivno področje raziskovanja.
== Pregled ==
Ribosomi sestojijo iz dveh podenot (slika 1), ki se medsebojno prilegata (slika 2) in med sintezo proteinov kot enota prevajata [[mRNA]] v polipeptidno verigo. [[Prokarionti|Prokariontski]] podenoti sestojita iz ene ali dveh, [[evkarionti|evkariontski]] pa iz ene ali treh zelo velikih molekul [[RNA]] (imenovanih tudi ribosomska RNA ali [[rRNA]]) ter več manjših proteinskih molekul. [[Kristalografija|Kristalografsko]] delo je pokazalo, da ob reakcijskem mestu za sintezo polipeptidov ni nobenih proteinov. To kaže, da so proteinski gradniki ribosomov ogrodje, ki naj bi povečalo sposobnost rRNA za sintezo proteinov, sami pa v katalizi ne sodelujejo (glej [[ribocim]]).
[[Slika:ribosome_structure.png|frame|'''Slika 2 :''' Velika (1) in mala (2) podenota se prilegata drug drugi (opomba: na sliki so angstromi napačno označeni kot nanometri)]]
Vrstica 33:
[[es:Ribosoma]]
[[eu:Erribosoma]]
[[fa:
[[fi:Ribosomi]]
[[fo:Ribosom]]
|