Redakcija: 11:16, 5. oktober 2010 uredi 194.249.207.82 (pogovor) popravki napak ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:59, 14. november 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.945 urejanj m robot Spreminjanje: bs:Mašinsko inženjerstvo; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 3: Strojni inženirji si za določene operacije kot tudi za izdelavne postopke velikokrat pomagajo s [[simulacija]]mi in z njimi še pred samo izdelavo končnega izdelka poskušajo optimizirati izvajanje njegovih funkcij, cenovno učinkovitost in energijsko zmogljivost. [[tehniška risba\|Tehniške risbe]] predmetov, ki se želijo izdelati, so končna stopnja [[konstruiranje\|konstruiranja]]. Njihov namen je dvojen. Vsebujejo vse podatke, potrebne za njihovo izdelavo in služijo kot nadzorni mehanizem pri spremembah. Do poznega [[20. stoletje\|20. stoletja]] so večino tehniških risb narisali z roko s pomočjo [[risalna deska\|risalnih desk]]. Razvoj digitalnih [[računalnik~~\|računalnikov~~]]ov z grafičnimi uporabniškimi vmesniki je prinesel možnost izdelave modelov in risb s pomočjo [[računalniško podprto konstruiranje\|računalniško podprtega konstruiranja]] ([[CAD]]). Večina programov CAD omogoča izdelavo trirazsežnih modelov, ki jih lahko gledamo pod poljubnim kotom. Izjemni programi CAD z [[~~modeliranjem trdnin\|~~modeliranjem trdnin]] predstavljajo navidezno resničnost konstruiranja strojev. Ti trdninski modeli lahko služijo kot osnova za [[metoda končnih elementov\|metodo končnih elementov]] in / ali za [[računalniška mehanika tekočin\|računalniško dinamiko tekočin]] same konstrukcije. Prek uporabe [[računalniško podprta proizvodnja\|računalniško podprte proizvodnje]] ([[CAM]]) lahko te modele programi neposredno uporabijo za pripravo »navodil«. Ta navodila prevzamejo [[računalniško numerično krmiljenje\|računalniško numerično krmiljeni]] obdelovalni stroji ([[CNC]]) ali drugi samodejni procesi, s katerimi se izdelajo predmeti, ki jih predstavljajo modeli, brez vmesnih tehniških risb. Osnovna področja, ki jih strojništvo potrebuje so: [[dinamika]], [[statika]], [[trdnost]], [[prenos toplote]], [[mehanika tekočin\|dinamika tekočin]], [[mehanika trdnin]], [[teorija nadzora]], [[pnevmatika]], [[hidravlika]], [[mehatronika]], [[kinematika]] in uporabna [[termodinamika]]. Strojni inženirji naj bi tudi razumeli in znali uporabljati spoznanja iz področij [[kemija\|kemije]] in [[elektrotehnika\|elektrotehnike]]. Pri majhnih razdaljah strojništvo postane [[molekularno inženirstvo]] - teoretičen pristop, s katerim bi se gradilo na ravni molekul prek [[mehanosinteza\|mehanosinteze]]. Za sedaj ta pristop spada še vedno v [[raziskovalno inženirstvo]], nekateri pa ga imajo celo za [[znanstvena fantastika\|znanstveno fantastiko]]. Vrstica 22: [[bg:Машиностроене]] [[bn:যন্ত্র প্রকৌশল]] [[bs:~~Mašinski~~Mašinsko ~~inženjering~~inženjerstvo]] [[ca:Enginyeria mecànica]] [[cs:Strojírenství]]

Strojništvo: Razlika med redakcijama