Rimske Toplice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, replaced: . → ,
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m →‎Zdravilišče: pnp, replaced: cerkevcerkev AWB
Vrstica 32:
Toplice se prvič pisno omenjajo v oglejski listini iz leta 1486, za časa katere so bile že 30 let v rokah [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki so si jih pridobili, po izumrtju [[celjski grofje|celjskih grofov]] (1456), z laško gospoščino vred.
 
[[Kopališče]] je skozi zgodovino menjalo nemalo lastnikov. Vendar je treba posebej omeniti, prvi preobrat v zgodovini toplic ko jih je leta 1840, v imenu svoje žene Amalije, kupil nekdanji tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, saj je ozdravel zaradi zdravilne moči tamkajšnje termalne vode. Do tedaj skromno zdravilišče je spremenil v sodobno letovišče in mu nadel propagandno ime Rimske Toplice. Za potrebe zdravilišča se je zajelo dva močnejša vrelca in se ju poimenovalo Amalijin (38,4 °C) ter Rimski (36,3 °C) vrelec. Z gradnjo Zofijinega dvorca je število sob povečal z 38 najprej na 100 kasneje pa še na več kot 200. Na ravnem platoju s kostanjevim drevoredom je bila na eni strani topliška [[cerkev (zgradba)|cerkev]], na drugi pa paviljon za orkester, ki je igral ob popoldnevih na prostem, ob večerih pa v kopališkem salonu. Na voljo je bila igralnica za biljard, v gozdu teniško igrišče in na pobočju strmega travnika pokrito kegljišče. Ko je bila skozi Rimske toplice speljana proga [[Dunaj]] – [[Trst]] (po letu 1848), je kraj obiskalo še več gostov. Ti so bili tuji premožneži iz Trsta, [[Madžarska|Madžarske]], [[Zagreb]]a ali celo iz [[Amerika|Amerike]]. Največ pa je bilo [[Nemci|Nemcev]] iz raznih krajev monarhije. Senzacija za goste in okolico je bila angleška princesa in [[pruska prestolonaslednica Viktorija]], ki se je mudila v Rimskih Toplicah leta 1879 in se je iz njih odpravljala na izlete v sosednje kraje. Najimenitnejši so imeli navado posaditi kakšno eksotično drevo v kopališkem parku, tako danes domu orjaških sekvoj, kanadske čuge, japonske hloe, ciprese, tise, kalifornijske cedre in drugih zanimivih dreves. Ruski ujetniki so med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] zgradili 2 km dolgo sprehajališče skozi gozd („Ruska steza“). Pomembna pridobitev kraja pa je bilo termalno kopališče na prostem, ki deluje že od leta 1931. Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno Vojno]] pa so toplice zasedli nemški ranjenci in lastnik toplic(iz Uhlichovega rodu) se je proti koncu vojne z družino odselil.
 
Po koncu vojne so toplice pripadle [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], ki jih je namenila zdravljenju in okrevanju svojih pripadnikov. Povsem naše, domače in slovenske niso bile toplice nikoli. Družina Uhlich je dobro gospodarila in je nekoč skromno zdravilišče spremenila v letovišče svetovnega slovesa, vendar z domačini ni živela v sožitju temveč se vedla gospodovalno. Tudi v obdobju [[Jugoslavija|Jugoslavije]], ko je zdravilišče upravljala JLA, so bile toplice za domačine bolj ali manj nedostopne.