Redakcija: 02:52, 1. maj 2010 uredi DSisyphBot (pogovor \| prispevki) Boti 2.207 urejanj m robot Dodajanje: arz:كومونة باريس ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:55, 1. oktober 2010 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pp AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{slog\|razlog=pomanjkanja notranjih povezav, nestandardnega zapisa narekovajev,...}} '''Pariška komuna''', ki je obstajala od [[26. marec\|26. marca]] [[1871]] do "»krvavega tedna"« (21. - 28. [[maj]]) in predstavlja revolucionarno obdobje v Parizu, ko je - proti vladi - oblast v mestu prevzelo ljudstvo. V mnogih drugih francoskih mestih (Marseille, Lyon, Saint-Etienne, Toulouse, Narbonne, Grenoble, Limoges) so po 3. marcu prav tako razglasili komune, ki pa so bile kmalu zatem zatrte. Za Karla Marxa je bila to prva vstaja avtonomnega proletariata. == Začetki == Vrstica 14: Minister [[Louis-Philippe\|kralja Ludvika Filipa]], Thiers, je vodil gradnjo okopov okoli Pariza. To nalogo je prevzel z namenom obrambe mesta pred napadalci, a je tudi računal na možnost, da bo treba narediti konec ljudskim vstajam in bo potrebno premagati in zapreti upornike v mestu. [[17. marec\|17. marca]] [[1871]], je Thiers s svojo vlado tajno zapustil [[Pariz]] in ponoči poslal skupino ljudi, da zavzame orožje na griču [[Montmartre]]. Istega dne je dal Thiers zapreti Augusta Blanquija (republikanski revolucionar in inštruktor, z vzdevkom "»Zapornik"«, ker je preživel večino svojega življenja po zaporih kraljev in vladarjev), ki je počival pri svojem prijatelju zdravniku v Bretenouxu (Lot). Od tam ga je premestil v neko trdnjavo, z namenom, da se ne bo mogel udeležiti pariške vstaje. 18. marca zjutraj so se Parižani uprli skupini, ki je prišla po orožje in kmalu zatem je ta tudi prestopila k upornikom, s čimer je ves Pariz preplavila solidarnost med garnizijami in prebivalstvom. Generala - [[Lacomte]], ki je ukazal streljanje na upornike in [[Clément Thomas]] (odgovoren za junijske masakre leta [[1848]]) - sta bila ustreljena na Rue de Rosiers. To je bil začetek vstaje. Vrstica 22: == Zatiranje == [[Slika:Disderi 2.jpg\|thumb\|Mrtvi komunardi v krstah, Pariz, maj 1871 (fotografija [[André Adolphe Eugène Disdéri\|Andréja Disdérija]]).]] Glede na to, da so v času komune potekali neprekinjeni spopadi z "»versajskimi"« vojskami (četami pod poveljstvom versajske vlade), kratko obdobje komune pretežno sestavljajo številni vojaški prizori, v katerih je bilo več porazov kakor uspehov. Oboroženi spopadi so bili tudi v središču številnih razhajanj med poslanci komunardne skupščine. Žgoče razprave so privedle do številnih razdorov. Minister, pristojen za vojno, [[Louis-Nathaniel Rossel]] je bil pri tem osrednja priča, s čigar pomočjo je danes možno rekonstruirati omenjene dogodke. Komuna je bila končno premagana med "»krvavim tednom"«, ki se je pričel 21. maja z vstopom versajskih čet v [[Pariz]] in se končal z zadnjimi spopadi na pokopališču [[Père Lachaise]] 28. maja. Vse priče so poročale o številnih eksekucijah po skrajšanem postopku, ki jih je izvedel del "»demokratičnih"« čet. S pomočjo različnih virov lahko predvidevamo, da je bilo med "»krvavim tednom"« izvršenih 10.000 do 25.000 usmrtitev po skrajšanem postopku, posilstev in umorov komunardnih upornikov. Zatiranje komunardov je bilo strašno. Več kot 10.000 obsodb na smrt, 4000 deportacij na prisilno delo v Novo Kaledonijo, itn. Zakoni o amnestiji so prišli šele leta [[1880]].

Pariška komuna: Razlika med redakcijama