Lazar Hrebeljanović: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Referece: zamenjava predloge, replaced: {{seznam referenc}} → {{opombe}} AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Vrstica 30:
Odraščal je na dvoru carja Dušana v [[Prizren]]u in od Dušanovega naslednika carja Stefana Uroša V. dobil naslov kneza. Uroš je bil kljub cesarskemu naslovu šibek in nepomeben vladar, kar je omogočilo lokalnemu plemstvu, da je na račun centralne oblasti prišlo do velike moči in vpliva.
 
Leta [[1370]] je zapustil Prizren in začel utrjevati oblast okrog svojega dvora v [[Kruševac|Kruševcu]] v severni [[Srbija|Srbiji]]. Leta [[1371]] je kljub temu, da je bil [[vazal]] Stefana Uroša, zavrnil udeležbo v [[bitka na Marici|bitki na Marici]], v kateri je glavnina srbske vojske potolkla vojsko [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu zatem je Stefan Uroš umrl kot zadnji iz dinastije Nemanjićev. S kombinacijo [[diplomacija|diplomacije]], vojaških akcij in družinskih zvez je kot najvplivnejši srbski plemič, ki ni bil osmanski službi, praznino zasedel Lazar Hrebeljanović. Svoje nasledstvo je utrdil s poroko z Milico Nemanjić. Obdržal je manj pomemben naslov knez, kljub temu pa je uporabljal cesarska naslova ''Stefan'' in [[Bizantinska aristokracija in birokracija|''avtokrator'']]. Na bosanskega [[Tvrtko I. Kotromanić|bana Tvrtka]] se ni oziral in se je proglasil za "»kralja Stefana Srbov in Bosne"«. Tvrtku je priznal samo ceremonialni naslov in si prilastil moč, ki je Nemanjići pred njim nikoli niso uspeli pridobiti.
 
Prvi znani osmanski vpad na Lazarjevo ozemlje se je zgodil leta [[1381]]. Lazarjeva podložnika Vitomir in Crep sta v bitki na reki Dubravici v bližini Paraćina Turke porazila, potem pa vse do leta [[1386]] ni nobenega zapisa o sovražnostih. Tega leta je Lazar mobiliziral več srbskih plemičev, tudi Tvrtka, in njihova vojska je v bitki pri Pločniku potolkla osmansko vojsko pod poveljstvom Muratovega generala Timurtaša in Turke prisilila k umiku južno od [[Niš]]a. Leta [[1388]] je večja srbska vojska sodelovala v bitki pri Bileći, v kateri je skupaj z bosansko vojsko ponovno slavila zmago.
Vrstica 44:
Srbsko ljudsko izročilo pravi, da je Lazarja pred bitko obiskal [[angel]] in mu dal na izbiro zemeljsko ali nebeško kraljestvo, se pravi mirno kapitulacijo ali krvav poraz v bitki na Kosovskem polju:
 
:''"«...potem se je pred Lazarjem kot siv sokol prikazal prerok Ilija in mu prinesel pismo Matere Božje, v katerem mu je dala na izbiro, da obdrži svoje zemeljsko kraljestvo ali odide v nebeško kreljestvo..."«''<ref>[http://www.archaeology.org/9909/etc/insight.html]</ref>
 
Lazar se je odločil za nebeško kraljestvo, ki je večno,<ref>srbsko: "»Земаљско је за малена царство, а Небеско увијек и довијека!"« (Kratkotrajno je zemeljsko kraljestvo, nebeško pa je vedno in večno)</ref> svojim vojakom pa naj bi rekel: ''"«Umiramo s Kristusom, da bi živeli večno"«''.
 
Kosovska bitka in njegova oporoka sta Srbom pomenili večno zvezo z [[Bog]]om, ki so jo podpisali s krvjo kosovskih mučencev. Na Kosovu so Srbi z dušo glasovali za Nebeško kraljestvo in njihova odločitev je bila prava. Od takrat vsi Srbi verjamejo, da so postali božje ljudstvo (srbsko: Небески народ), ljudstvo iz [[Kristus]]ove [[Nova zaveza|Nove zaveze]], Srbija pa sveta dežela, del Božjega Novega Izraela.