Kalojan: Razlika med redakcijama

Ime Kalojan ([[latinščina|latinsko]]: Caloiohannes) lahko pomeni "»Ivan Dobri"« ali "»Ivan Lepi"« in izhaja iz grškega imena Kaloiōannēs, ki je bilo v obdobju Komnenov, pa tudi kasneje, standardna oblika imen [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskih cesarjev]] z imenom Ivan (Iōannēs). Kalojanovi nasprotniki Bizantinci so njegovo ime popačili v Skyloïōannēs, kar pomeni "»Pasji Ivan"«. Njegov drugi nadimek, Ioannitsa - "»Ivanček"«, je pomanjševalnica njegovega imena in je imel precej ponižujoč prizvok.

Inocenc III. je že leta [[1199]] Kalojanu predlagal, naj svojo cerkev združi z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]]. Kalojan je, morda zaradi vojne z [[Madžari]], na predlog odgovoril šele leta [[1202]]. Od papeža je zahteval, da mu podeli cesarsko krono in žezlo, ki sta pripadala Simeonu I., Petru I. in Samuelu. Poleg tega je zahteval, da ga papež prizna za poglavarja in [[patriarh]]a bolgarske in vlaške cerkve. Papež mu tako velikih pooblastil seveda ni hotel podeliti. Ko je prišel v Bolgarijo njegov odposlanec [[kardinal]] Leon, je za primusa [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Vlahi|Vlahov]] imenoval tarnovskega nadškofa Vasilija, Kalojana pa kronal za "»kralja Bolgarije in Vlaške"« (rex Bulgarorum et Blachorum) in ne za cesarja. Kalojan je dobil pravico kovanja denarja. S papeževo odločitvijo je bil zadovoljen, zato se mu je zahvalil za krono in imenovanje patriarha in mu obljubil, da se bo držal pravil katoliške cerkve in njenih obredov. Medtem je bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]], ki je hotel spodkopati Kalojanovo zavezništvo s papežem, Kalojanu priznal cesarski naslov in mu obljubil priznanje za patriarha. Kmalu za tem je leta [[1204]] Bizanc v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] padel. [[Križarji]] so ustanovili [[Latinsko cesarstvo]] in za cesarja izvolili [[Baldvin I. Flandrijski|Baldvina I. Flandrijskega]]. Kalojan je Latincem ponudil zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu, toda Latinci so njegovo ponudbo zavrnili in sami poskusili zavzeti vsa ozemlja bivšega Bizantinskega cesarstva, tudi tista, katerim je vladal Kalojan. Bizantinska aristokracija v [[Trakija|Trakiji]] se je temu uprla in leta [[1205]] prosila Kalojana za pomoč. V zameno mu je ponudila svojo pokornost.

Latinski cesar Baldvin I. je začel krotiti uporniška mesta v Trakiji in začel oblegati [[Edirne|Adrijanopel]] ([[Edirne]]). Križarski kronist Villehardouin je o obleganju zapisal: ''"«Joanica (Kalojan), kralj Vlaške je prihajal na pomoč Adrijanoplu z zelo veliko vojsko, v kateri so bili [[Vlahi]] in [[Bolgari]] in več kot 14.000 [[Kumani|Kumanov]], ki nikoli niso bili krščeni"«''<ref>Geoffrey de Villehardouin, »''Memoirs or Chronicle of The Fourth Crusade and The Conquest of Constantinople ''« str. 92, na http://www.fordham.edu/halsall/basis/villehardouin.html</ref>. [[14. april]]a [[1205]] je Kalojanu in njegovim Kumanom je uspelo zvabiti latinsko [[konjenica|težko konjenico]] v zasedo v [[močvirje|močvirja]] severno od Adrijanopla in jih odločilno poraziti. Cesarja Baldvina so ujeli, grofa Ludvika I. Bloiškega ubili, [[Beneška republika|beneški dož]] [[Enriko Dandolo]] pa je preživele vojake hitro umaknil v [[Bizanc]]. Med pohodom je zaradi izčrpanosti umrl. Baldvin je bil v ujetništvu v bolgarskem glavnem mestu Tărnovo vse do smrti leta [[1205]].

Leta 1205 je Kalojan pri Serresu še enkrat porazil Latince, zavzel Filipopolis (Plovdiv), potem pa opustošil večino latinskega ozemlja v Trakiji in Makedoniji. Bizantinska [[aristokracija]], ki ga je pred nekaj leti prosila za pomoč, se mu je začela upirati in kovati zarote. Kalojan se je temu neusmiljeno obrnil proti svojim prejšnjim zaveznikom. Dobil je nadimek ''Rōmaioktonos'' - ''"«Ubijalec Romejcev"«'' (Latincev), ki spominja na nadimek bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] - ''Boulgaroktonos'' - ''"«Ubijalec Bolgarov"«''.