Jeruzalemsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Vrstica 48:
Na višku svoje moči se je kraljestvo raztezalo od današnjega [[Libanon]]a na severu do [[Sinaj|Sinajske puščave]] na jugu, na vzhod pa v današnjo [[Jordanija|Jordanijo]] in [[Sirija|Sirijo]]. Ozemlje so poskušali razširiti tudi v [[Egipt]], kateremu so vladali [[Fatimidi]]. Jeruzalemski kralji so imeli delno oblast tudi v drugih [[Križarske države|križarskih državah]]: v grofijah [[Grofija Tripoli|Tripoliju]] in [[Grofija Edesa|Edesi]] ter v kneževini [[kneževina Antiohija|Antiohiji]].
 
[[Muslimani]] se za kraljestvo na začetku niso preveč zanimali, v [[12. stoletje|12. stoletju]] pa je zanimanje zanj začelo rasti. Obudili so idejo svete vojne – [[džihad]]a, se začeli združevati in ponovno osvajati izgubljena ozemlja. [[Saladin]] je leta [[1187]] osvojil [[Jeruzalem]] in do konca [[13. stoletje|13. stoletja]] se je kraljestvo postopoma zmanjšalo na ozek pas ozemlja ob sredozemski obali, ki ga je obvladovalo nekaj utrjenih mest. To obdobje se večkrat omenja kot "»[[Akka|Kraljestvo Akka]]"«. Kraljestvu je vladala dinastija Lusignanov s [[Ciper|Cipra]], ki je imela trdne zveze s [[Tripoli, Libanon|Tripolijem]], [[Antiohija|Antiohijo]] in [[Armenija|Armenijo]]. V kraljestvu so imele velik vpliv tudi italijanske mestne države, predvsem [[Benetke]], [[Pisa]] in [[Genova]] in ne nazadnje tudi [[cesar]]ji [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]].
 
Sosednja muslimanska ozemlja so se v tem času združila pod [[Ajubidi]] in kasneje pod [[Mameluki]] iz [[Egipt]]a. Kraljestvo je kmalu postalo šahovska figura tako v političnem kot v vojaškem smislu. Sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] so na Bližnji vzhod začeli vdirati [[Horezm|Horezmijci]] in [[Mongoli]], vse preostale križarske trdnjave pa sta osvojila mameluška [[sultan]]a [[Halil]] in [[Baibar]]. Zadnja je leta [[1291]] padla Akka.