Osrednja znamenitost je Ibrahimova mošeja oziroma grobnica patriarhov.
Po bibličnem izročilu je Abraham "»pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpéli nasproti Mamreju, to je Hebrónu, v kánaanski deželi"« (1 Mojzes 23:19). Tam je poleg [[Sara|Sare]] pokopan tudi [[Abraham]] ter otroci [[Izak]], [[Rebeka]], [[Jakob]] in [[Lea]]. Nekateri viri navajajo, naj bi bila tam pokopana tudi [[Adam]] in [[Eva]]. Nad votlinami je Herod veliki zgradil pravokotno kamnito zgradbo brez strehe. V bizantinskem obdobju je bila povsod, razen nad sredino, postavljena streha, na jugozahodnem delu pa zgrajena bazilika. Leta 615 so Perzijci cerkev porušili. Muslimani so leta 637 objekt obnovili kot mošejo. Leta 1100 je bila v času Križarjev spremenjena v cerkev, Muslimanom pa prepovedan dostop. Ko je leta 1188 območje osvojil Saladin, je objekt spremenil v mošejo in dodal minaret. Kristjanom je bil dovoljen vstop za potrebe molitve. V poznem 14. stoletju so Mameluki objekt dogradili, Judom pa prepovedali vstop. Objektu so se lahko najprej približali le do 5. stopnice, kasneje pa še dve stopnici manj. Po šestdnevni vojni je območje zasedel Izrael in omejitve vstopa v mošejo so bile odpravljene.
Po sporazumu iz leta 1995 je dostop do objekta omejen tako za Arabce, kot Jude. Osrednji prostor je razdeljen. Tako Arabci kot Judje vstopajo vsak skozi svoj vhod in se lahko zadržujejo v le vsak svojem delu. 10 dni na leto, ki so posebej pomembni za Jude, imajo pravico dostopa do celotnega osrednjega prostora. Prav tako pa imajo Arabci 10 dni na leto, ki so zanje posebej pomembni, pravico do dostopa do celotnega osrednjega prostora.
