Epir: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: {{otheruses → {{drugipomeni
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Vrstica 2:
[[Slika:Epirus antiquus tabula.jpg|thumb|right|325px|Zemljevid antičnega Epirja]]
 
'''Epir''' ([[grščina|grško]]: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni "»celina"«) je pokrajina ob obali [[Jonsko morje|Jonskega morja]] v severozahodni [[Grčija|Grčiji]] in južni [[Albanija|Albaniji]].
 
==Geografija==
Vrstica 24:
Po razpadu mikenske civilizacije je bil Epir izhodišče za invazijo [[Dorci|Dorcev]] v Grčijo ([[11. stoletje pr. n. št.|1100-1000 pr. n. št.]]). Prvotne prebivalce pokrajine so potisnili proti jugu. Na ozemlju Epirja so se pojavije tri večje skupine grško govorečih plemen: Tesproti na jugozahodu, Molosi v centralnem in Haoni na na severozahodu. Za razliko od večine Grkov, ki so živeli v mestih ali v okolici mest, so ta plemena živela v majhnih vaseh.
 
V [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št.]] je bil Epir še vedno na obrobju grškega sveta. Grški [[zgodovinar ]] [[Tukidid]] je imel Epirce za "»barbare"«. Edini Epirec, ki ga je imel za Grka, je bil Eakid, ki je bil član mološkega kraljevega dvora in se je imel za [[Ahil]]ovega potomca. Po letu [[370 pr. n. št.]] je postal Eakid dovolj močan, da je začel osvajati ozemlja drugih rivalskih plemen v Epirju in jih priključevati mološki državi. Eakidova osvajanja so dobila nov zagon po poroki [[kralj]]a [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]] z mološko princeso Olimpijo.
 
Leta [[334 pr. n. št.]] se je [[Aleksander Veliki]], ki je bil sin Filipa in Olimpije, odpravil na vojni pohod v [[Azija|Azijo]], njegov stric, mološki vladar Aleksander pa je tačas napadel južno [[Italija|Italijo]], kjer je v bitiki z [[Rimljani]] leta [[331 pr. n. št.]] padel. Po njegovi smrti so epirska plemena sklenila zvezo na osnovi enakosti, poveljnik njihove vojske pa je postal mološki kralj. Najbolj znan kralj omenjene zveze je bil [[Pir]] ([[319 pr. n. št.|319-]][[272 pr. n. št.]]). Njegov sin Aleksander II. je vladal ozemlju od Akarnanije na jugu do osrednje Albanije na severu. Pirovi vojaški podvigi so izčrpali moč njegove vojske, vendar so Epirju prinesli velik razcvet. V Dodoni je dal zgraditi mogočno [[gledališče]], v Ambraciji (današnja Árta), ki je postala prestolnica države, pa veliko [[pristanišče]].