Druga grupa odredov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 31:
Druga grupa odredov je nastala ob splošni preureditvi slovenskih partizanskih enot spomladi 1942. [[1. maj]]a [[1942]] so »1. partizansko brigado« (Štajersko brigado) po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet preimenovali in preoblikovali v '''II. grupo odredov'''. Sredi junija je bilo v njenih enotah na [[Dolenjska|Dolenjskem]] preko 700 borcev razporejenih v treh [[bataljon]]nih Savinjskega odreda in v dveh bataljonih Pohorskega odreda, na [[Štajerska|Štajerskem]] pa je deloval njen 1. štajerski bataljon ([[Štajerski partizanski bataljon]]). Kljub preoblikovanju v II. grupo odredov je enota obdržala lastnost udarne brigade do prihoda dela svojih enot na Štajersko. [[Komandant]] odreda je bil [[Franc Rozman - Stane]], [[politični komisar]] pa [[Dušan Kveder - Tomaž]].
Druga grupa odredov je bila določena za krepitev [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] na Štajerskem. Po prvem ponesrečenem poskusu prehoda čez [[Sava|Savo]] pod [[Janče|Jančami]] je [[26. junij]]a 1942 glavnina II. grupe odredov s 550 borci krenila proti Štajerski prek [[Notranjska|Notranjske]] in [[Gorenjska|Gorenjske]]; 1. bataljon [[Savinjski odred|Savinjskega odreda]] pa se je tja prebil prek [[Koroška|Koroške]]. Po dvomesečnem pohodu in mnogih bojih je na Štajersko prišlo 120 borcev. [[Štab]] II. grupe odredov je na [[Dobrovlje (planota)|Dobrovljah]] [[11. september|11. septembra]] borce, ki so prišli iz Dolenjske, in borce 1. bataljona Savinjskega odreda razporedil v 4. bataljone: [[Pohorski bataljon|Pohorskega]], [[Savinjski partizanski bataljon|Savinjskega]], [[Moravški partizanski bataljon|Moravškega]] in [[Kozjanski partizanski bataljon|Kozjanskega]], ki naj bi postali jedra novih odredov. Borce enot, ki so ostali na Dolenjskem ali so se tja vrnili s pohoda proti Štajerski, so vklučili v prve tri slovenske udarne brigade.
Po preureditvi slovenske partizanske vojske konec decembra 1942 so II. grupo odredov [[14. januar]]a [[1943]] preimenovali v [[Četrta operativna cona|IV. operativno cono]]. Pred tem so enote II. grupe odredov delovale na Štajerskm, v vzhodnem delu Gorenjske, manjša enota pa se je konec 1942 ustalila na vzhodnem Koroškem.
| |||