Zgodovina minulih let: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: pt:Crónica de Nestor |
m dp/+p |
||
Vrstica 1:
[[
'''Zgodovina minulih let''' ([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]
Prva redakcija letopisa je Nestorjeva redakcija iz leta 1113. Poleg te obstojajo tudi redakcije iz leta 1116, ki je predelava prve in je nastala po naročilu kneza Vladimirja Monomaha (1113-1125), leta 1118 ter 14. in 15. stoletja. Osrednji motiv kronike je enotnost Rusije in glorifikacija krščanstva, samo delo pa je sestavljeno na osnovi trinajstih različnih virov. Kronika opisuje rusko državo od njenega nastanka do začetka do leta 1110. Rdeča nit kronike je ideja o neobhodnosti skupnega delovanja ruskih knezov proti skupnim sovražnikom in prekinitev medsebojnih notranjih sporov.
== Tri izdaje ==
Izvirno kompilacijo kronike so dolgo časa pripisovali menihu Nestorju in so jo zato imenovali Nestorjeva kronika ali Nestorjev rokopis. Nestorjevi viri so bile starejše, zdaj izgubljene slovanske kronike, [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] letopisi Ivana Malalasa (491-578) iz [[Antiohija|Antiohije]] in Georgija Amartola (842-867), domače legende, nordijske sage, nekaj grških religioznih tekstov, rusko-grške razprave ter pripovedi kijevskega plemiča Jana Višatiča (1016-1106) in drugih vojaških poveljnikov. Nestor je delal na dvoru [[Svjatopolk II. Kijevksi|Svjatopolka II. Kijevksega]] in je verjetno zagovarjal njegovo proskandinavsko politiko.
Vrstica 13 ⟶ 15:
Tretja izdaja je bila napisana dve leti kasneje in se je osredotočila na Vladimirjevega sina in naslednika [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava Velikega]]. Avtor te popravljene izdaje bi lahko bil Grk, ker je posodobil večino podatkov, ki se navezujejo na [[Bizantinsko cesarstvo]]. Tretja izdaja Nestorjeve kronike je ohranjena v Ipatijevskem (Akademskem) letopisu.<ref>ПСРЛ (Полное собрание русских летописей, Popoln zbornik ruskih letopisov) III., str. 421</ref>
== Dva rokopisa ==
Lavrentijev letopis je leta 1377 prepisal [[Nižni Novgorod|nižgorodski]] menih Lavrentij po naročilu kneza Dimitrija Konstantinoviča. Izvirnik njegovega prepisa je bil izgubljeni letopis, ki so ga leta 1305 sestavili za velikega vojvodo Mihaila Tverskega. Letopis zajema obdobje do leta 1305. Obdobja 898-922, 1263-1283 in 1288-1294 iz neznanega vzroka manjkajo. Rokopis je leta 1792 pridobil slavni grof Aleksej Ivanovič Musin-Puškin in ga kasneje podaril Ruski narodni knjižnici v [[Sankt Petersburg]]u.
Vrstica 20 ⟶ 23:
Ipatijevski letopis je v Ipatijevskem samostanu v Kostromi odkril ruski zgodovinar Nikolaj Karamzin. Rokopis je iz 15. stoletja in vsebuje zelo veliko podatkov iz izgubljene Kijevske kronike (12. stoletje) in Hališke kronike (13. stoletje). Napisan je v vzhodnocerkvenoslovanščini, ki je vzhodna različica [[starocerkvenoslovanščina|starocerkvenoslovanščine]]. V tekstu je mnogo nepravilnih vzhodnoslavizmov, kar je značilno tudi za druge vzhodnoslovanske letopise tistega časa.
Kasneje so bile objavljene številne monogafije in tiskane izdaje kronike. Najstarejša znana je izdaja iz leta 1767. [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] je leta 1908 objavil pionirsko tekstološko analizo pripovedi. Dmitrij Lokačev in drugi sovjetski znanstveniki so njegova odkritja delno revidirali. Njihove različice kronike so poskušale rekonstruirati pred-Nestorjeve kronike, ki so bile zbrane na dvoru [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava Modrega]] sredi 11. stoletja.
== Zaključek ==▼
▲==Zaključek==
Zgodovina minulih let je za razliko od mnogih letopisov, ki so jih pisali evropski menihi, izredno pomembna kot edino pisano pričevanje o najstarejši zgodovini [[Vzhodni Slovani|Vzhodnih Slovanov]]. Kronika je pomemben opis zgodovine [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], kjub temu, da so bili v [[Novgorodska prva kronika|Novgorodski prvi kroniki]] narejeni nekateri pomembni popravki. Zgodovina je tudi pomemben primer starovzhodnoslovanske literature.
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
| |||