Amelia Earhart: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ko:아멜리아 에어하트
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: zh-min-nan:Amelia Earhart; kozmetične spremembe
Vrstica 24:
[[20. maj]]a 1932 je Earhartova s svojim letalom [[Lockheed Vega]] spet poskusila prečkati Atlantik, tokrat samostojno. Močni [[veter|vetrovi]] so ji sicer preprečili, da bi dosegla [[Pariz]] in tako opravila isto pot kot pred njo Lindbergh. Pristati je morala na [[Severna Irska|Severnem Irskem]], kar pa je zadostovalo, da je postala prva ženska, ki je samostojno preletela Atlantik. Za ta podvig je prejela več [[medalja|medalj]], tako ameriških kot francoskih.
 
Ta podvig pa je le še bolj podžgal njeno avanturistično žilico. Tako je [[11. januar]]ja 1935 postala prvi človek, ki je opravil neprekinjen solo polet med [[Honolulu]]jem na [[Havaji]]h in [[Oakland|Oaklandom]]om v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Še isto leto je opravila podoben polet, tokrat med [[Los Angeles]]om in [[Mexico City]]jem.
 
=== Polet okrog sveta ===
Vrstica 32:
Za [[navigator]]ja in kopilota si je izbrala bivšega pilota družbe [[Pan Am]], [[Fred Noonan|Freda Noonana]], s katerim sta [[17. marec|17. marca]] [[1937]] poletela iz Oaklanda proti Honoluluju. Pri pristanku pa je na letalu počila [[pnevmatika]], kar je letalo prevrnilo na hrbet in ga tako močno poškodovalo, da ga je bilo treba prepeljati nazaj v ZDA, kjer so ga morali popraviti. Prvi poskus so tako za nedoločen čas prekinili.
 
Drugi poskus sta Amelia in Fred začela [[1. junij]]a, tokrat v [[Miami, Florida|MiamiMiamiju]]ju na [[Florida|Floridi]]. Tokrat sta ubrala pot proti [[vzhod]]u. Po postankih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Afrika|Afriki]], [[Indija|Indiji]] in jugovzhodni [[Azija|Aziji]] sta [[29. junij]]a, po opravljenih 35.000 km prispela na [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]].
 
Z Nove gvineje sta nadaljevala pot [[2. julij]]a v smeri proti 4113 km oddaljenemu [[otok]]u [[Howland]], majhnemu kosu kopnega, dolgemu kakih 2000 in širokemu 500 metrov. Tam naj bi se oskrbela z [[gorivo]]m in opravila še zadnji del poti. Zadnji potrjen položaj njunega letala je bil kakih 1300 km stran od Nove Gvineje kjer je njuno letalo opazila ameriška [[ladja]] [[Obalna straža ZDA|Obalne straže ZDA]] [[USCGC Itasca]], ki je bila zadolžena, da letalo vodi zadnji del poti do otoka. Kasneje sta Earhartova in Noonan izgubila smer in začela krožiti okoli otoka, ki ga zaradi poslabšane vidljivosti nista mogla najti. To je trajalo nekaj časa, nato pa se je komunikacija prekinila in letalo je izginilo.
Vrstica 116:
[[uk:Амелія Ергарт]]
[[zh:阿梅莉亚·埃尔哈特]]
[[zh-min-nan:Amelia Earhart]]