Pršice: Razlika med redakcijama

S pršicami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[akarologija]], specializirana disciplina [[arahnologija|arahnologije]], s posebnim poudarkom na zajedavskih vrstah.

 

Po telesnih značilnostih so v osnovi podobne ostalim pajkovcem - imajo štiri pare nog in telo deljeno v dve regiji: [[prosoma|prosomo]] in [[opistosoma|opistosomo]]. Vendar pa je ta členjenost v veliki meri zabrisana, zadek je zelo reduciran in neopazen, tako da je na prvi pogled telesna regija samo ena. Zato opisujemo telesne regije pršic z izrazoma ''proterosoma'' (glava in oprsje s prvima dvema paroma nog) in ''histerosoma'' (preostanek oprsja in zadek).

 

Pri zajedavskih vrstah je število nog lahko reducirano, prav tako imajo samo tri pare nog [[ličinka|ličinke]]. Zajedavske vrste imajo sesanju prilagojene ustne dele, medtem ko so pri plenilskih [[pipalka|pipalke]] škarjaste ali kleščaste.

 

Sistematika pršic je težavna iz več razlogov. Med njimi sta najpomembnejša majhna velikost, posledica katere je težavno preučevanje, in izjemna raznolikost v telesni zgradbi. Zaradi slednje se pojavlja domneva, da pršice sploh niso naravna ([[monofilija|monofiletska]]) skupina, temveč da so se [[evolucija|razvile]] ločeno iz nekaterih sorodnih skupin, v glavnem iz [[suhe južine|suhih južin]].

 

Nekateri avtorji poleg teh dveh skupin kot enakovredno obravnavajo še majhno skupino [[Opilioacariformes]], ki združuje zajedavske pršice, na pogled podobne suhim južinam (od tod ime). Po mnenju drugih sodijo v skupino Parasitiformes. Tudi taksonomski rang teh dveh oz. treh podskupin še ni splošno sprejet - nekateri jih obravnavajo kot nadredove, drugi pa kot redove.

 

<div class="references-small">

* [[Boris Sket|Sket B.]] s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}

</div>

 

* [[akaricid]]

 

{{Wikispecies|Acari}}

{{Kategorija v Zbirki|Acari}}

[[da:Acari]]

[[de:Milben]]

[[eo:Akaro]]

[[es:Acari]]