Josef Mysliveček: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Myslivecek_josef1.jpg |opis=''Josef Mysliveček ''|napis=Josef Mysliveček}}

 

Po neuspešnem študiju [[filozofija|filozofije]] na praški univerzi je skupaj z bratom [[dvojček|dvojčkom]] ''Joahimom'' prevzel družinski [[mlin]], kasneje pa se je odpovedal družinski poklicni tradiciji. Mlin je prepustil bratu in se vrnil v Prago, kjer se je preživljal z igranjem [[violina|violine]] po cerkvah in se učil orglanja pri [[Josef Seger|Josefu Segerju]] ter kompozicije pri [[Franz Johann Habermann|Franzu Johannu Habermann]]. V tem obdobju je začel skladati in uspeh njegovih zgodnjih [[sinfonija|sinfonij]] ga je opogumil, da je poskusil srečo v [[Italija|Italiji]]. Leta [[1764]] se je v [[Benetke|Benetkah]] učil pri [[Giovanni Battista Peschetti|Giovanniju Battisti Peschettiju]], nato pa je v [[Parma|Parmi]] predstavil svojo prvo opero, »''[[Medeja|Medejo]]''«, in z njo doživel neznanski uspeh. Od tedaj dalje so njegove opere (največji uspeh so imele ''Semiramide'', ''Bellerofonte'', ''Romolo ed Ersilia'', ''Ezio'') izvajali po vsej Italiji, rekli so mu »''Il divino Boemo''« (božanski Čeh). Leta [[1770]] je Mysliveček v [[Bologna|Bologni]] srečal mladega [[Mozart]]a (ki je prišel tja, da bi si pridobil akademsko stopnjo na glasbeni akademiji pri slovitem glasbenem teoretiku očetu [[Martini]]ju). Mozart je ga je občudoval – v nekem pismu je zapisal, da »kipi od notranjega ognja, duhovitosti in življenja«. Mnogi [[muzikolog]]i trdijo, da je lahkotni in elegantni, docela italijanski slog češkega skladatelja močno vplival na Mozartove mladostne skladbe. Mozart si je z Myslivečkom dopisoval tudi v kasnejših letih, ko je ta doživel s svojimi operami uspeh tudi na Dunaju in v [[München|Münchnu]]. Ostal mu je zvest tudi v nesreči. Leta [[1775]] je namreč Mysliveček hudo zbolel. [[Gangrena]] mu je razžrla nos – ena od značilnih posledic okužbe s [[sifilis]]om, on sam pa je težave pripisoval infekciji po poškodbi, ki jo je utrpel v nesreči s [[kočija|kočijo]]. Neustrezni posegi zdravnikov so zadevo le še poslabšali. Ko se je nesrečnik leta 1777 v Münchnu zdravil v bolnišnici ga je Mozart obiskal. Ker nesreča ne pride nikoli sama, je Myslivečkova glasba prav v tem času prišla iz mode. Po neuspehu svojih zadnjih oper v [[Neapelj|Neaplju]] in v Rimu je v popolni revščini in pozabi leta 1781 umrl v večnem mestu. Neki Anglež, očitno občudovalec njegove glasbe, je poravnal stroške pogreba.