Stres: Razlika med redakcijama

'''Stres''' je pojem iz [[psihologija|psihologije]] in [[biologija|biologije]], beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice prine okvarizmožnosti organizma - človeškega ali živalskega - da se le ta pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene.<ref>Selye, H. (1956). ''The Stress of Life''. New York: McGraw-Hill.</ref>

[[simptom|Simptomi]] stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in proizvodnjoizločanje [[adrenalin]]a, povečata se [[krvni tlak]] in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje [[srce|srca]] in [[dihanje]], povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol.<ref>[http://www.ehealthmd.com/library/stress/STR_whatis.html "What is stress?"]. ''EHealthMD''. Pridobljeno 02.05.2010.</ref>

Izraz stres v biološkem smislu je je prvič uvedel endokrinolog [[Hans Selye]] leta 1930.<ref>Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. '''Iz:''' ''Leo Goldberger and Shlomo Breznitz Handbook of Stress: Theoretical and Clincal Aspects''. Free Press.</ref> Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, kida je vključujezajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.

Znaki stresa so lahko kognitivni, čustveni, fizični ali vedenjski. Znaki vključujejo: nezmožnost presoje, slab videz,[[glavobol]], pretirano skrb, brezbrižnost, razdražljivost, vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, bolečine, bolečine v prsih, trzanje obraza, slabotnost, motnje spanja, krči, [[driska]], zaprtje, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, poslabšana koncentracija, pozabljivost, zloraba [[alkohol]]a in [[droga|drog]], prenajedanje, zvečano [[kajenje]], grizenje [[noht]]ov, kričanje, preklinjanje, jok.