Disperzija (optika): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: id:Dispersi
m dp/razklon/nvg/+ktgr
Vrstica 1:
[[Slika:Prism rainbow schema.png|frame|right|350px|Po prehodu bele svetlobe skozi [[optična prizma|optično prizmo]] dobimo zaradi odvisnosti lomnega količnika od valovne dolžine na drugi strani cel spekter barv (mavrico).]]
{{drugi pomeni|Disperzija (razločitev)}}
 
'''DisperzijaDisperzíja''' ali '''razklòn''' je v [[optika|optiki]] pojav, ki se kaže v tem, da je [[fazna hitrost]] [[valovanje|valovanja]] (v splošnem [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] in tudi poljubnega valovanja) odvisna od [[frekvenca|frekvence]].<ref>Breuer (1993), str. 249.</ref> Včasih to vrsto odvisnosti imenujemo tudi kromatična disperzija. Nastane zaradi tega, ker je [[lomni količnik]] odvisen od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] [[svetloba|svetlobe]] ([[frekvenca|frekvence]]). Opazimo lahko tudi disperzijo skupinske hitrosti. </br>
Pojav je odkril [[Isaac Newton]] (1642 – 1727) okoli leta [[1672]], pojasnili pa so ga mnogo let pozneje. </br>
 
Pojav je odkril [[Isaac Newton]] (1642 – 1727) okoli leta [[1672]], pojasnili pa so ga mnogo let pozneje. </br>
 
Najenostavnješi primer za prikaz disperzije je prehod bele svetlobe preko [[optična prizma|optične prizme]] (glej sliko na desni strani). Najbolj znan pojav, ki nastane zaradi disperzije svetlobe, je [[mavrica]]. Posledica disperzije je tudi [[kromatična aberacija]], ki je ena izmed napak optičnih naprav.
 
== Disperzija fazne hitrosti ==
 
[[Fazna hitrost]] je določena kot <math>v_p=\frac{\omega}{k}</math>.
Pokazatelj odvisnosti lomnega količnika od valovne dolžine je <math> \frac {dn(\lambda)} {d\lambda}\!</math> ali disperzija [[fazna hitrost|fazne hitrosti]]. Kadar je ta vrednost negativna, pravimo, da je disperzija ''normalna''. Kadar pa je pozitivna, govorimo o ''nenormalni'' disperziji. Pri normalni disperziji je torej:
 
Pri normalni disperziji je torej:
: <math>\frac{{\rm d}n}{{\rm d}\lambda} < 0 \!\, , </math>
 
To pomeni, da vrednost lomnega količnika pada kadar valovna dolžina svetlobe raste. To pomeni, da je lomni količnik rdeče svetlobe manjši od lomnega količnika rumene svetlobe, ta pa je manjši od lomnega količnika modre svetlobe.
Fazna hitrost svetlobe v poljubnem sredstvu je podana z
 
: <math>v = \frac{c}{n} \!\, , </math>
kjer je
* <math>v \!</math> [[fazna hitrost]] svetlobe
Vrstica 22 ⟶ 28:
 
== Disperzija skupinske hitrosti ==
 
Če skupinsko hitrost označimo s <math>v_g \!</math>, potem velja naslednja zveza med fazno in skupinsko hitrostjo :
:<math>v_{\rm g} = v_{\rm p} - \lambda \frac{\mathrm d v_{\rm p}}{\mathrm d \lambda}</math>
 
:<math>v_{\rm g} = v_{\rm p} - \lambda \frac{\mathrm d v_{\rm p}}{\mathrm d \lambda} \!\, , </math>
 
kjer je
* <math> v_p \!</math> [[fazna hitrost]] svetlobe
Vrstica 32 ⟶ 41:
== Glej tudi ==
* [[optična prizma]]
 
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo|last=Breuer|first=Hans|title=Atlas klasične in moderne fizike|location=Ljubljana|publisher=DZS|year=1993|isbn=86-341-1105-9|cobiss=35693056}}
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 37 ⟶ 53:
[[Kategorija:Optika]]
[[Kategorija:Valovanje]]
[[Kategorija:1672 v znanosti]]
 
[[af:Dispersie (optika)]]