Binokular: Razlika med redakcijama

[[Slika:Binocularp_sl.svg|thumb|300pxright|250px|Binokular s [[Porrova prizma|Porrovo prizmo]].]]

'''BinokularBinokulár''' je [[optična naprava]], ki je sestavljena iz dveh enakih [[daljnogled]]ov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer. Zaradi tega opazovalcu nudi trodimenzionalno[[razsežnost|trirazsežno]] sliko. </br>

Pri binokularju je pomembnih nekaj parametrov, ki določajo lastnost binokularja in s tem njegovo kvalitetokakovost.

Na binokularjih je običajno oznaka, ki pove povečavo in premer [[objektiv]]a. Takšna oznaka ima lahko na primer obliko: 10x10 × 50. To pomeni, da binokular nudi 10-kratno povečavo, premer objektiva pa je 50 mm. Povečava je [[količnik]] (kvocient) [[goriščna razdalja|goriščne razdalje]] [[objektiv]]a in goriščne razdalje [[okular]]ja. Premer objektiva je pomemben, ker določa koliki del vpadajoče svetbobe[[svetloba|svetlobe]] se izrabi za sliko in je od njega odvisna [[svetlost]] slike. 10-kratna povečava pomeni, da je slika 10-krat večja ali kot, da je predmet 10-krat bližje, kot bi se nam zdelo, če bi ga opazovali brez binokularja.

[[Zorni kot]] oziroma zorno polje, ki ga nudi binokular, se podaja s podatkom, ki pove prečno velikost poljubnega predmeta, ki ga vidimo na neki oddaljenosti[[oddaljenost]]i opazovanja. Izrazimo ga lahko tudi s številom [[kotna stopinja|kotnih stopinj]], ki nam jih nudi pogled skozi binokular.

Za binokularje je izhodna zenica enaka premeru okularja , deljenemdeljenim s povečavo. Za najboljše opazovanje je ugodno, če je izhodna zenica enaka premeru najbolj razširjeni [[šarenica|šarenici]] [[oko|očesa]]. To je okolipribližno 7 [[milimeter|mm]], kar se pa se manjša s starostjo.

[[Razdalja do očesne zenice]] je razdalja na kateri mora opazovalec imeti [[oko]], da vidi nezasenčeno sliko (vinjetiranje). Če je večja goriščna razdalja okularja, je tudi razdalja do očesne zenice večja. Binokularji imajo razdaljo do očesne zenice od nekaj milimetrov do preko 2,5 [[centimeter|cm]]. Razdalja do očesne zenice je pomembna za ljudi, ki nosijo [[očala]].

== Izdelava ==

Binokularji vsebujejo [[optična prizma|optične prizme]]. Najbolj pogosta je [[Porrova prizma|Porrova prizma]], ki jo je patentiral [[Ignazio Porro]] (1801 – 187591875) v letu [[1854]]. Vsak binokular mora imeti dve Porrovi prizmi. Za binokularje s Porrovo prizmo je značilno, da so široki in kratki. Razen Porrove prizme se v binokularjih uporabljajo tudi druge vrste prizem. Med bolj znanimi jesta [[Schmidt-Pechanova prizma]] in [[strešna prizma|strešna]] [[petstrana prizma|pentaprizma]]

Slika:25x150binocular.jpg|Binokular 25 x× 150, namenjen uporabi v astronomiji