Svetlobno onesnaženje: Razlika med redakcijama

Posebej škodljiva je uporaba neusmerjenih svetil, na primer svetil, ki enako svetijo v nebo kot v tla. K svetlobnemu onesnaženju zlasti prispeva osvetljevanje, hoteno ali nehoteno, usmerjeno poševno navzgor. Poševni žarki najdlje potujejo skozi ozračje in imajo veliko možnosti, da se odbijejo od delcev v ozračju, kar povzroča nočni sij nad mesti in drugimi močnimi viri svetloba ter povzroča bleščanje. Zato je za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja pomembno, da svetilke svetijo 0% nad vodoravnico. Navpični žarki najhitreje zapustijo ozračje in imajo manj možnosti za [[sipanje]]. Svetlobno onesnaževanje je možno zmanjšati tudi z ustreznimi talnimi prevlekami (protiodbojni [[asfalt]]).

Medtem ko je umetna svetloba v nočnem času v določeni meri potrebna za varnost, pa v nekaterih okoljih ni potrebna. Tako npr. razsteljava ne sodi nujno v naravna območja, ne potrebujemo je nujno na praznih parkiriščih ali drugih neobljudenih odprtih površinah, avtocestah, priključkih na avtocesto in drugod. Ceste, ki so namenjene samo motoriziranemu prometu naj ne bi bile osvetljene, medtem ko pešci v mestih svetlobo praviloma potrebujejo. Prav tako naj majhne vasi ne bi potrebovale razsvetljave v enaki meri kot je ta potrebna v mestih.

Naravni bioritem dneva in noči je izrednega pomena za človekovo zdravje. Vnos svetlobe v nočnem času med spanjem prekine tvorbo melatonina, zaščitnega onkostatičnega hormona in antioksidanta. Vse več dokazov potrjuje hipotezo, da je zmanjšano nastajanje melatonina vzrok za povečano pogostnost pojavljanja raka na prsih, prostati in debelem črevesu. Motnje spanja povzročajo so tudi eden izmed poglavitnih vzrokov in simptomov depresij.