Redakcija: 14:58, 11. februar 2009 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m slovnični popravek, Replaced: nadaljne → nadaljnje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:37, 15. april 2010 uredi razveljavi Spelaandreja (pogovor \| prispevki) 3 urejanja Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Deklaracija za mir 1991''', predstavljena 7. februarja 1991, je bila mišljena kot predlog [[ustava\|ustavne]] spremembe, s katero naj bi preprečili »nadaljnje oboroževanje ~~varnostnih struktur~~ v [[Slovenija\|Sloveniji]] in Jugoslaviji«. Po eni strani se je zavzemala za »prenehanje pošiljanja vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje [[vojaški rok\|vojaškega roka]] v [[Jugoslovanska ljudska armada\|JLA]]«, po drugi pa »za Slovenijo brez vojske in brez vojaške industrije«. V takratni neposredni vojni nevarnosti je bila naperjena proti ustanovitvi [[Slovenska vojska\|Slovenske vojske]], konkretnega predloga razoroževanja ali odhoda v Sloveniji takrat prisotne [[Jugoslovanska_ljudska_armada\|JLA]] pa deklaracija ni ponudila. V osemdesetih letih je bilo mirovništvo temeljna vrednotna opredelitev slovenske družbe. Izraz tega so številne takratne mirovniške pobude, ki so jih dajali in podpisovali državniki, politiki in državljani. Deklaracija za mir je bila ena od njih (glej Božo Repe, Mladina, 12.2.2010). Deklaracija je povzročila razkol v slovenskem političnem vrhu glede osamosvojitve. Poleg ostalih vidnih politikov so jo namreč podpisali takratni predsednik predsedstva [[Milan Kučan]] in vsi člani predsedstva, razen [[Ivan Oman\|Ivana Omana]]. Sprejetju take deklaracije pa je odločno nasprotoval [[DEMOS]], saj bi s tem bila Slovenija varnostno ogrožena, tako da deklaracija ni dobila večje podpore. Ta odločitev se je izkazala za pravilno zaradi [[slovenska osamosvojitvena vojna\|slovenske osamosvojitvene vojne]] istega leta. Demos je v svojem predosamosvojitvenem programu glede vojske zapisal: »Na področju obrambe si bo Demokratična opozicija Slovenije prizadevala za to, da Slovenija postane demilitarizirano območje.« Marca 1990 je bila javno predstavljena nadstrankarska pobuda za demilitarizirano Slovenijo pod geslom »Za suvereno Slovenijo, brez pušk in bajonetov - danes! Če res želimo mir, potem odvrzimo orožje!«. Pobudo so pripravili Marko Hren, Vlasta Jalušič, Janez Janša, Peter Jamnikar, Tomaž Mastnak, Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik in se zavzeli za odpravo vojske, ker je najboljša varnostna politika mirovna politika, ta pa ne gradi na vojaški sili. Oktobra 1990 je pobudo mirovnikov in zelenih za demilitarizirano Slovenijo podprla komisija za mirovno politiko pri slovenski skupščini. Pobuda je slovenskemu vodstvu predlagala, naj izdela mirovno opcijo in jo ponudi v obravnavo drugim jugoslovanskim republikam ter balkanskim državam. Pobudo je načelno podprlo tudi slovensko predsedstvo. Februarja 1991 je skupina predstavnikov opozicijskih strank in neodvisnih gibanj pripravila Deklaracijo za mir, ki se je prav tako zavzemala za izdelavo mirovne opcije reševanja jugoslovanske krize, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja Slovenije in Jugoslavije, za zamrznitev napotitve nabornikov, za pogajanja s federacijo o umiku JLA in za demilitarizirano Slovenijo. Poleg ostalih vidnih politikov so Deklaracijo podpisali takratni predsednik predsedstva [[Milan Kučan]] in vsi člani predsedstva, razen [[Ivan Oman\|Ivana Omana]]. Deklaraciji so nekateri predstavniki koalicije DEMOS naprotovali. Mirovno sporočilo Deklaracije je bilo v Beogradu v celoti preslišano. ==Vsebina== Vrstica 18 ⟶ 27: * In ne nazadnje, Slovenija ima pozitivno zgodovinsko izkušnjo iz nenasilnih prizadevanj za politično demokratizacijo in državno osamosvojitev.}} ~~===Točke deklaracije===~~ {{navedek \|Zavzemamo se za:

Deklaracija za mir 1991: Razlika med redakcijama