Velika noč: Razlika med redakcijama

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi [[post]], na [[velika sobota|veliko soboto]] se [[blagoslov]]ijo (pogovorno ''žegnajo'') jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho [[meso]] [[simbol]]izira Kristusovo [[telo]], [[rdeča|rdeči]] [[pirh]]i so kaplje [[kri|krvi]], [[hren]] predstavlja [[žebelj|žeblje]], [[potica]] in ostala peciva pa [[krona|krono]]. Na velikonočno nedeljo so pri nas v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]].

Zgodnje kristjane so krščevali vna [[teden|tednu]]predvečer predvelike velikonoči nočjoin tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. ZnamenjeKer je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno kakor pišče pride iz jajca in ker tudi [[krst]]a, vstopapomeni vstop v novo življenje, je bilo [[jajce]] znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. IzmenjevanjeIzmenjavanje velikonočnih jajc oziroma [[pirh]]ov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja [[bog]]inje [[Eostra|Eostre]]. Jajca predstavljajo [[ljubezen]] in [[prijateljstvo]], pa tudi celotno [[stvarstvo]] kot kozmično jajce.

Na prvem [[ekumenski koncil|ekumenskem koncilu]] v [[Nikeja|Nikeji]] so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Vendar pa [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem.