Lesne glive: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+fotka
Miladin (pogovor | prispevki)
Vrstica 10:
 
== Glive razkrojevalke lesa==
Prave glive razkrojevalke lahko les tudi popolnoma uničijo. Po okužbi podgobje prodira v notranjost lesne mase in izloča encime, s katerimi razkrajajo glavne komponente lesa. Če lesna gliva razgrajuje predvsem [[lignin]], se okuženi les obarva belo. V tem primeru govorimo o [[bela trohnoba|beli trohnobi]]. Če pa gliva s svojimi encimi razkraja [[celuloza|celulozo]], se les zaradi presežka lignina obarva rjavo ter (npr. kockasto) razpada. V tem primeru govorimo o lesnig glivah, ki povzročajo [[rjava trohnoba|rjavirjavo trohnobitrohnobo]], v našem podnebnem pasu spadajo med najpogostejše biotične uničevalce lesa. Glive, ki povzročajo belo ali rjavo trohnobo, poleg barvnih sprememb močno poslabšajo mehanske lastnosti lesa in ga v končni fazi spremenijo v prah.
 
===Encimski razkroj lesa===
Glivni razkroj lesa je zelo kompleksen biokemični proces. Glive razkrojevalke lesa izločajo v lesno maso ekstracelularne encime, ki v ugodnih razmerah povzročajo razkroj, bodisi celuloze in hemiceluloze s hidrolitičnimi encimi (endo- in eksocelulaze, celobiohidrolaze, različne hemicelulaze), ali razkroj lignina s ekstracelularnim sistemom (peroksidaze, oksidaze, lakaze, tvorijo proste kationske radikale) oz. lizotrofnim načinom prehranjevanja gliv. Lignolitični proces je oksidativen in ne hidrolitičen, zaradi estrskih vezi med fenilpropanskimi enotami lignina. Lignin je med organskimi snovmi ena najodpornejših na biotsko razgradnjo, razkrojijo ga le nekatere glive, zato predstavlja matriks, ki varuje les pred razgradnjo, saj je tudi precej toksičen za mikro organizme.
 
===Najbolj pogoste razkrojevalke lesa so:===