Redakcija: 19:13, 3. december 2009 uredi ArthurBot (pogovor \| prispevki) Boti 89.424 urejanj m robot Dodajanje: cs:Saracén ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:09, 2. april 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.945 urejanj m robot Dodajanje: eu:Sarrazeno; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Saraceni''' (grško: '''Σαρακηυοί''', latinsko: '''Saraceni''') so v [[Srednji vek\|srednjem veku]] imenovali vse [[Arabci\|Arabce]] oziroma pripadnike [[islam]]ske veroizpovedi. == Etimologija == Beseda Saracen izhaja iz grške besede Σαρακηνός, za katero mnogi trdijo, da izhaja iz arabske besede sharqiyyin in pomeni "vzhodnjaki", vendar povezava med arabsko in grško besedo ni popolnoma utemeljena. Besedo Saraceni so v [[Evropa\|Evropo]] prinesli [[Bizantinci]] in [[križarji]]. Vrstica 8: V prvih stoletjih našega štetja so bili Saraceni nomadsko arabsko pleme s [[Sinajski polotok\|Sinajskega polotoka]], kasneje pa so grško govoreči podložniki [[Rimski imperij\|Rimskega cesarstva]] začeli besedo uporabljati za vse [[Arabci\|Arabce]]. Po vzponu islama, še bolj pa v času [[Križarske vojne\|križarskih vojn]], se je ime razširilo na vse, ki jih danes imenujemo muslimane, predvsem na tiste s [[Sicilija\|Sicilije]] in južne [[Italija\|Italije]]. V krščanski spisih se ime nanaša na "tiste, ki nimajo Sare" oziroma "tiste, ki so brez Sare", kar za Arabce seveda velja, ker naj bi bili potomci Hagarja in se zato imenujejo tudi [[Hagarjanci]] (Ἀγαρηνοί). == Saraceni v rimskih časih == Najstarejša datirana omemba Saracenov je v [[Ptolomej]]evi [[Geografiji]]. "Saracenija" je bila pokrajina na današnjem severnem [[Sinaj]]u, imenovana po mestu Saraka med [[Egipt]]om in [[Palestina\|Palestino]]. Ptolemej omenja ljudstvo Sarakenoi, ki je živelo v severozahodni [[Arabija\|Arabiji]]. [[Evzebij iz Cezareje]] omenja Saracene v svoji Cerkveni zgodovini v pripovedi aleksandrijskega škofa Dioniza o preganjanju rimskega cesarja Deciusa: "V arabskih gorah so jih mnogo zasužnjili barbarski sarkenoi." Historia Augusta, ki je bila napisana okrog leta [[400]], opisuje napad Saracenov na vojsko Pescenija Nigra v Egiptu leta 193, vendar pove zelo malo o tem, kdo so bili. [[Hipolit]], Knjiga deželnih zakonov in Uranij omenjajo v prvi polovici [[3. stoletje\|3. stoletja]] tri različna arabska ljudstva: Saracene, Taene in Arabce. Taene so kasneje poistovetili z arabskim plemenom Tayyi, ki je živelo od oaze Khaybar do vzhodnega [[Evfrat]]a, Saracene pa so umestili severno od njih. Saracaceni iz Severnega Hejaza, ki so jih [[Rimljani]] imenovali barbaroi, so imeli nekaj vojaških sposobnosti in so bili rimski sovražniki. ''Notitia dignitatum'', ki je nastala sredi 3. stoletja v času cesarja [[Dioklecijan]]a in omenja različne enote v rimski vojski, razlikuje Arabce, Iluturene in Saracene. Saraceni so sestavljali equites (težko konjenico) iz [[Fenicija\|Fenicije]] in Tamuda. V praeteritio se Saraceni omenjajo kot poraženci Dioklecijanovega pohoda v Sirijsko puščavo. V drugih vojaških poročilih iz 4. stoletja ni nobenih omemb Arabcev, pač pa se prebivalci [[Mezopotamija\|Mezopotamije]], ki so se bojevali na rimljanski ali na perzijski strani imenujejo Saraceni. Vrstica 26: Primerljiva srednje perzijska izraza za Saracene sta tazigan in tayyaye. [[Štefan Bizantinec]] jih v [[6. stoletje\|6. stoletju]] omenja kot prebivalce lahmidskega glavnega mesta Al-Hirah. == Saraceni v krščanski literaturi == [[Evzebij]] in [[Epifan Sholastik]] v svojih krščanskih zgodovinah postavljata Saracene vzhodno od Akabskega zaliva, toda onkraj rimske province Arabije in jih imenujeta [[Izmaeliti]]. Zanje torej ni veljala obljuba, ki jo je dobil [[Abraham]] in njegovi nasledniki in niso imeli privilegiranega položaja v družini narodov in v božji previdnosti. Nanje so najprej gledali kot na pogane in politeiste, v poznem krščanskem obdobju pa so jih začeli povezovati s krutimi tirani iz zgodnje krščanske zgodovine, na primer s [[Herod Veliki\|Herodom Velikim]], [[Herod Antipas\|Herodom Antipasom]] in [[Agripa I\|Agripo I]]. Krščanski spisi jih opisujejo kot heretike, ki jih je treba spreobrniti v pravo vero ([[Origen]]). Za katoliškega svetega Jeronima so bili tudi Arabci, ki jih krščanska teologija imenuje Izmaeliti, po definiciji Saraceni. Bili so v šotorih živeči prebivalci vzhodnega roba Rimskega cesarstva. Izraz Saracen je hkrati pomenil prebivalce, ki so živeli na robu civilizirane družbe, ropali mesta in vasi in začeli so jih enačiti z [[Beduini]], ki so živeli v šotorih, z Arabci, ki so živeli v stalnih naseljih. Cerkveni pisci tistega časa najpogosteje opisujejo ropanje samostanov in ubijanje menihov in naziv Saracen je v srednjem veku dobil negativen prizvok tako med Grki na vzhodu kot med [[Latinci]] na zahodu. Z vzponom [[islam]]a v [[7. stoletje\|7. stoletju]] in njegovo tesno povezanostjo z Arabci, je naziv Saracen poleg rasne in kulturne vsebine dobil še verski prizvok. S širjenjem Arabskega imperija je prišlo do sovražnosti z [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantinskim cesarstvom]], na katere se je gledalo kot na spopad islama in krščanstva. Med križarskimi vojnami se je tako mnenje še bolj utrdilo. [[Ivan iz Damaska]], prebivalec glavnega mesta kalifata, je v zgodnjem [[8. stoletje\|8. stoletju]] Saracene opisal takole: Vrstica 36: Danes se naziv Saracen pogosto uporablja za sredozemske pirate. == Viri == * Retso, Jan, The Arabs in Antiquity: Their History from the Assyrians to the Umayyads, Routledge, 2003, ISBN 0-~~700~~7007-~~71679~~1679-3 * Hoy, Jaclyn, Storm: Set Adrift in a land called Holy, Xlibris Corporation, 2003, ISBN 1-~~401~~4010-~~08052~~8052-9 * Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1981, 7, 285 [[Kategorija:Ljudstva]] Vrstica 56: [[eo:Saracenoj]] [[es:Sarraceno]] [[eu:Sarrazeno]] [[fa:شرقیون]] [[fi:Saraseeni]]

Saraceni: Razlika med redakcijama