Redakcija: 12:09, 28. februar 2010 uredi RibotBOT (pogovor \| prispevki) Boti 9.826 urejanj m robot Dodajanje: hy:Նեյրոն ← Starejše urejanje		Redakcija: 01:03, 24. marec 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.957 urejanj m robot Dodajanje: cy:Niwron; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Nevroni''' ali '''živčne celice''' so glavni gradniki [[živčevje\|živčevja]]. Pri [[vretenčar]]jih se nahajajo v [[možgani]]h, [[hrbtenjača\|hrbtenjači]] ter [[živec\|živcih]] in [[ganglij]]ih [[obkrajno živčevje\|obkrajnega živčevja]]. Njihova glavna funkcija je proženje in prevajanje [[živčni impulz\|živčnih impulzov]]. Nevroni imajo vzdražno [[celična membrana\|celično membrano]], ki omogoča sprožitev in širjenje [[akcijski potencial\|akcijskega potenciala]]. == Anatomija in histologija == [[Slika:Neuron, LangNeutral.svg\|thumb\|right\|350px\|Shema unipolarnega nevrona<br />a: dendrit<br />b: telo (soma)<br />c: jedro<br />d: nevrit<br />e: mielinska ovojnica<br />f: Schwannova celica<br />g: Ranvierov zažetek<br />h: končni del nevrita]] Številni nevroni so visoko specializirani in se močno razlikujejo po izgledu. V splošnem so sestavljeni iz naslednjih komponent: * [[perikarion]] ali [[soma]], Vrstica 8: * [[nevrit]]. Soma je telo nevrona z [[celično jedro\|~~jedro~~jedrom]]m in [[citoplazma\|citoplazmo]]. V somi poteka večina [[beljakovina\|beljakovinske]] sinteze. Dendriti so izrastki iz some, navadno drevesasto razvejani. Skupno strukturo vseh dendritov enega nevrona imenujemo ''dendritsko drevo'' in je glavni del nevrona za sprejemanje informacij od sosednjih nevronov. Najdaljši izrastek iz some je običajno nevrit, ki lahko sega tudi 1 meter v dolžino. Po nevritu se prenaša impulz od some proti naslednjemu nevronu ali [[efektorna celica\|efektorni celici]]. Včasih potuje impulz tudi v smeri proti somi. Večina nevronov ima le en nevrit, ki pa se zelo razveji in tvori povezave z različnimi celicami. Na mestu, kjer iz some izstopa nevrit, je največje število napetostno odvisnih [[natrijev kanalček\|natrijevih kanalčkov]]; na tem mestu se namreč sumirajo vsi dražljaji, ki pridejo od dendritov preko some do nevrita. Če je vsota dražljajev (sprememb [[membranski potencial\|membranskega potenciala]]) večja od pražne vrednosti, se na tem mestu sproži akcijski potencial. Konec nevrita imenujemo [[živčni končič]]. Živčni končič je specializirana struktura, ki vsebuje mešičke z [[živčni prenašalec\|živčnim prenašalcem]]. Ko akcijski potencial dospe do membrane živčnega končiča, se na membrani odprejo [[kalcijev kanalček\|kalcijevi kanalčki]]. Zaradi vdora kalcija v notranjost celice se mešički z živčnim prenašalcem zlijejo s plazmalemo in se sprostijo v [[sinapsa\|sinaptično]] špranjo. Nevroni s pomočjo živčnih prenašalcev komunicirajo med seboj. Nevriti in dendriti v osrednjem živčevju so debeli okrog 1 mikrometer, perikarioni pa so znatno debelejši (njihov premer je okoli ~~10–25~~10–25 mikrometrov). Nevriti [[motorični nevron\|motoričnih nevronov]] so lahko dolgi tudi 1 meter. == Razvrstitev == '''Funcionalna razvrstitev''' Vrstica 23: '''Strukturna razvrstitev''' * Unipolarni nevroni - imajo le en izrastek. * Psevdounipolarni nevroni - akson in dendrit imata kratko skupno pot. * Bipolarni nevroni - imajo en akson in en dendrit. * Multipolarni nevroni - imajo več kot en dendrit in akson. ** [[Piramidalna celica\|Piramidne celice]] - njihovi perikarioni piramidaste oblike ležijo v [[možganska skorja\|možganski skorji]]. {{Med-stub}} Vrstica 43: [[ca:Neurona]] [[cs:Neuron]] [[cy:Niwron]] [[da:Neuron]] [[de:Nervenzelle]]

Nevron: Razlika med redakcijama