Wikipedija

Triceratops: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
ArthurBot (pogovor | prispevki)
Boti
89.424 urejanj
m Bot: ca:Triceratop is a featured article
m Robot Dodajanje: el:Τρικεράτωψ; kozmetične spremembe
Vrstica 35:
== Klasifikacija ==
 
''Triceratops'' je najbolj znan rod iz družine [[Ceratopsidae]], ki jo sestavljajo veliki severnoameriški [[Ceratopsia|rogati dinozavri]] (nižji red Ceratopsia). Natančen položaj rodu znotraj skupine Ceratopsia je bil predmet mnogih debat. Problem izvira iz kombinacije kratkih, trdnih ovratnikov (podobnih tistih pri poddružini [[Centrosaurinae]]) in dolgih nadočesnih rogov (podobno kot pri poddružini [[Ceratopsinae]], bolj poznani po sinonimu Chasmosaurinae). Paleontolog R. S. Lull je v prvem pregledu rogatih dinozavrov postavil hipotezo o dveh sorodstvenih linijah: prva naj bi bila sestavljena iz sestrskih rodov ''[[Monoclonius]]'' in ''[[Centrosaurus]]'' (iz slednjega se je razvil ''Triceratops''), druga pa iz rodov ''[[Ceratops]]'' in ''[[Torosaurus]]''. Po tej hipotezi spada triceratops v rod ''Centrosaurus'', kakor ga razumemo danes<ref name="HML07">Hatcher, J. B., Marsh, O. C., Lull, R. S. (1907) ''The Ceratopsia''. Government Printing Office, Washington, D.C. ISBN 04051271380-405-12713-8.</ref>. Kasnejši pregledi so podprli to stališče in formalno opisali skupino s kratkimi ovratniki kot poddružino Centrosaurinae (v katero so uvrstili tudi rod ''Triceratops''), tisto z dolgimi ovratniki pa kot Chasmosaurinae.<ref name=LL15>Lambe, L.M. (1915). On ''Eoceratops canadensis'', gen. nov., with remarks on other genera of Cretaceous horned dinosaurs. ''Canada Department of Mines Geological Survey Museum Bulletin'' '''12''':1–49.</ref><ref name="RSL33">Lull, R. S. (1933) A revision of the Ceratopsia or horned dinosaurs. ''Memoirs of the Peabody Museum of Natural History'' '''3'''(3):1–175.</ref>
 
Prvi je tej hipotezi oporekal [[Charles Mortram Sternberg|C. M. Sternberg]]. Glede na določene značilnosti lobanje in rogov je utemeljeval, da je ''Triceratops'' bolj soroden rodovoma ''[[Arrhinoceratops]]'' in ''[[Chasmosaurus]]'', kar bi ga uvrščalo v poddružino Ceratopsinae (oz. Chasmosaurinae, kakor jo je on poimenoval).<ref name="CMS49">Sternberg, C. M. (1949). The Edmonton fauna and description of a new ''Triceratops'' from the Upper Edmonton member; phylogeny of the Ceratopsidae. ''National Museum of Canada Bulletin'' '''113''':33–46.</ref> Njegovim ugotovitvam sta oporekala paleontologa John Ostrom in kasneje David Norman, ki sta oba uvrstila ''Triceratops'' v poddružino Centrosaurinae<ref>Ostrom, J. H. (1966). Functional morphology and evolution of the ceratopsian dinosaurs. ''Evolution'' '''20''':220–227.</ref><ref>{{cite book |last=Norman |first=David |title=The Illustrated Encyclopaedia of Dinosaurs |year=1985 |publisher=Salamander Books |location=London |isbn=0-517-468905}}</ref>.
Vrstica 68:
 
===Priznane vrste===
* ''T. horridus'' <small>(Marsh, 1889) (izvirno ''[[Ceratops]]'')</small> ([[tipska vrsta]])
* ''T. prorsus'' <small>(Marsh, 1890)</small>
 
===Dvomljive vrste===
Naslednje vrste so ''[[nomen dubium|nomina dubia]]'' (»dvomljiva imena«), opisane po ostankih, ki so preskromni, da bi jih lahko razlikovali od drugih vrst triceratopsov.
 
* ''T. albertensis'' <small>([[Charles Mortram Sternberg|C. M. Sternberg]], 1949)</small>
* ''T. alticornis'' <small>([[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1887 (izvirno ''[[Bison]]''))</small>
* ''T. eurycephalus'' <small>([[Erich Maren Schlaikjer|Schlaikjer]], 1935)</small>
* ''T. galeus'' <small>(Marsh, 1889)</small>
* ''T. ingens'' <small>([[R. S. Lull|Lull]], 1915)</small>
* ''T. maximus'' <small>([[Barnum Brown|Brown]], 1933)</small>
* ''T. sulcatus'' <small>(Marsh, 1890)</small>
 
===Napačno določeni===
* ''T. brevicornus'' <small>(Hatcher, 1905)</small> (=''T. prorsus'')
* ''T. calicornus'' <small>(Marsh, 1898)</small> (=''T. horridus'')
* ''T. elatus'' <small>(Marsh, 1891)</small> (=''T. horridus'')
* ''T. flabellatus'' <small>(Marsh, 1889)</small> (=''T. horridus'')
* ''T. hatcheri'' <small>(Lull, 1907)</small> (=''Diceratops hatcheri'')
* ''T. mortuarius'' <small>([[Edward Drinker Cope|Cope]], 1874)</small> (''nomen dubium''; izvirno ''[[Polyonax]]''; =''Polyonax mortuarius'')
* ''T. obtusus'' <small>(Marsh, 1898)</small> (=''T. horridus'')
* ''T. serratus'' <small>(Marsh, 1890)</small> (=''T. horridus'')
* ''T. sylvestris'' <small>(Cope, 1872)</small> (''nomen dubium''; izvirno ''[[Agathaumas]] sylvestris'')
 
==Paleobiologija==
Čeprav se triceratopse običajno upodablja kot [[čreda|čredne]] živali, ni nobenega trdnega dokaza, da so zares živeli v čredah. Za razliko od drugih podobnih vrst, katerih ostanke so našli v skupinah po več deset ali sto živali, so najdbe triceratopsov vedno samo posamične. <ref name="Dodhorned"/> Vendar pa so ti ostanki zelo pogosti, kot primer, paleontolog [[Bruce Erickson (paleontolog)|Bruce Erickson]] iz [[Science Museum of Minnesota]] je videl 200 primerkov ''T. prorsus''a v [[Hell Creek Formation]] v [[Montana|Montani]]. <ref>Erickson, B.R. (1966). Mounted skeleton of ''Triceratops prorsus'' in the Science Museum. ''Scientific Publications of the Science Museum'' '''1''':1–16.</ref> Podobno je [[Barnum Brown]] trdil, da je videl več kot 500 lobanj na polju. <ref>Dodson, P. (1996). ''The Horned Dinosaurs''. Princeton University Press:Princeton, New Jersey, p. 79. ISBN 0-691-02882-6.</ref>
Ker so fosilni ostanki triceratopsa tako pogosti, se sklepa, da je bil triceratops ena najbolj dominantnih rastlinojedih vrst pozne krede v današnji Severni Ameriki. leta 1986 je [[Robert Bakker]] ocenil, da je predstavljal 5/6 vse velike dinozavrske favne tega obdobja. <ref name=RTB86a>Bakker, R.T. (1986). ''The Dinosaur Heresies: New Theories Unlocking The Mystery of the Dinosaurs and Their Extinction'' William Morrow:New York, p. 438. ISBN 01401005550-14-010055-5.</ref>
 
Triceratops je bil eden zadnjih ceratopsov, ki so se pojavili pred velikim izumrtjem. Sorodni vrsti tistega časa sta bili ''[[Diceratops]]'' in ''[[Torozaver]]'', daljni sorodnik pa manjši ''[[Leptoceratops]]''. Vendar pa so te vrste v fosilnih ostankih redkeje najdene.<ref name="Dodhorned"/>
Vrstica 112:
Pred tem je Lull predlagal, da so bile na naborke pritrjene čeljustne mišice, kar naj bi pomagalo pri žvečenju. <ref>Lull, R. S. (1908). The cranial musculature and the origin of the frill in the ceratopsian dinosaurs. ''American Journal of Science'' 4(25):387–399.</ref> Mnogo avtorjev je dolga leta to podpiralo, kasnejše študije pa niso našle nobenih dokazov, da so bile na grebenske kosti pritrjene velike mišice. <ref name = "Forster90">Forster, C. A. (1990). The cranial morphology and systematics of ''Triceratops'', with a preliminary analysis of ceratopsian phylogeny. Ph.D. Dissertation. University of Pennsylvania, Philadelphia. 227 pp.</ref>
 
Dolgo časa so mislili, da je triceratops uporabljal svoje rogove in naborke na ovratniku za spopade s plenilci, kakršen je bil npr. [[tiranozaver]]. Idejo je prvi analiziral [[Charles Hazelius Sternberg|C. H. Sternberg]] leta 1917, 70 let kasneje pa še Robert Bakker.<ref>Sternberg, C. H. (1917). ''Hunting Dinosaurs in the Badlands of the Red Deer River, Alberta, Canada''. Published by the author, San Diego, California, 261 pp.</ref><ref name=RTB86>Bakker, R. T. (1986). ''The Dinosaur Heresies: New Theories Unlocking The Mystery of the Dinosaurs and Their Extinction'' William Morrow:New York. ISBN 01401005550-14-010055-5.</ref> Dokazano je, da so tiranozavri plenili triceratopse, saj so našli triceratopsovo medenico z luknjami, ki so jih povzročili tiranozavrovi zobje. Vidijo se tudi sledovi celjenja, kar pomeni, da je bila žival v času napada živa. <ref name="fowler2006">Fowler, D. W., and Sullivan, R. M. (2006). A ceratopsid pelvis with toothmarks from the Upper Cretaceous Kirtland Formation, New Mexico: evidence of late Campanian tyrannosaurid feeding behavior. ''New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin'' '''35''':127–130.</ref>
 
V [[BBC]]-ejvem dokumentarcu iz leta 2005, ''[[The Truth About Killer Dinosaurs]]'', so preizkusili, kako so se triceratopsi branili pred velikimi plenilci, na primer tiranozavri. Da bi ugotovili, če je lahko napadel tako kot današnji nosorog, so model triceratopsove glave s hitrostjo 24 km/h zaleteli v model tiranozavrove kože. Nadočesna rogova sta kožo predrla, rog nad nosom in kljun pa ne in prednji del lobanje se je zlomil. Sklep je bil, da se triceratops na ta način ni branil, ampak je bolj verjetno počakal in z rogovi ranil napadalca, če se je ta preveč približal.
Vrstica 118:
Poleg uporabe rogov pri spopadih s plenilci slike pogosto prikazujejo tirceratopse, ki se s spuščenimi rogovi borijo med sabo. Čeprav študije kažejo, da je bilo tako obnašanje možno, tako kot pri današnjih rogatih živalih, <ref>Farke, A. A. (2004). Horn Use in ''Triceratops'' (Dinosauria: Ceratopsidae): Testing Behavioral Hypotheses Using Scale Models. ''Palaeo-electronica''.</ref> ni nobenega dokaza, da so triceratopsi to dejansko počeli. Poleg tega, čeprav se razpoke, luknje in podobne poškodbe na lobanjah pogosto pripisujejo poškodbam z rogovi, sodobna študija ni našla nobenega dokaza, da bi udarci z rogovi lahko povzročili take poškodbe (na primer, ni sledi okužbe ali celjenja). Namesto tega študija kot razlog predlaga bolezni kosti. <ref name=TF06>Tanke, D. H, and Farke, A. A. (2006). Bone resorption, bone lesions, and extracranial fenestrae in ceratopsid dinosaurs: a preliminary assessment. in: Carpenter, K. (ed.). ''Horns and Beaks: Ceratopsian and Ornithopod Dinosaurs'' Indiana University Press: Bloomington. pp. 319–347. ISBN 0-253-34817-X.</ref>
 
Velik greben je lahko pomagal tudi pri povečanju telesne površine za lažjo termoregulacijo. <ref>{{cite journal|author=Wheeler, P.E.|date=1978|title=Elaborate CNS cooling structures in large dinosaurs|journal=[[Nature (revija)|Nature]]|issue=275|pages=441–443|url=http://dx.doi.org/10.1038/275441a0}}</ref> Podobna teorija je bila postavljena tudi za plošče [[stegozaver|stegozavra]],<ref>{{cite journal|author=Farlow, J. O., Thompson, C. V., and Rosner, D. E.|date=1976| title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'': Forced convection heat loss fins?| journal=[[Science (magazine)|Science]]| volume=192| pages=pp. 1123&ndash;11251123–1125| url=http://dx.doi.org/10.1126/science.192.4244.1123}}</ref> čeprav samo ta razlog ne pojasni široke palete različic grebenov, ki jih najdemo pri različnih vrstah ceratopsov. <ref name="Dino2"/> To dejstvo namiguje, da je primarna funkcija zares bila za razkazovanje.
 
Teorijo o uporabi grebena in rogov za dvorjenje in razkazovanje je prvi predlagal Davitashvili leta 1961 in je v naslednjih letih pridobila široko podporo. <ref name = "Davitashvili61">{{cite book|title=The Theory of sexual selection|year=1961|author=Davitashvili L|pages=p. 538|publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref><ref name="Forster90"/><ref name="TML90"/> Dokaz, da je bil videz pomemben, ali za dvorjenje ali za drugo družabno obnašanje, je lahko dejstvo, da so se rogati dinozavri jasno razlikovali v svojem okrasju, vsaka vrsta je bila jasno drugačna. Poleg tega jih tudi sodobne rogate živali uporabljajo v podobnih vedenjskih vzorcih. <ref>{{cite journal|author=Farlow, J. O., and Dodson, P.|date=1975|title=The behavioral significance of frill and horn morphology in ceratopsian dinosaurs|journal=[[Evolution (journal)|Evolution]]|volume=29|issue=2|pages=pp. 353–361| url=http://dx.doi.org/10.2307/2407222}}</ref> Sodobna študija najmanjše triceratopsove lobanje, ki je potrjeno pripadala mladiču, kaže, da so se greben in rogovi razvili že zelo zgodaj, še pred spolno zrelostjo in so tako imeli pomembno vlogo v vizualni komunikaciji in prepoznavanju vrste na sploh. <ref>{{cite journal|author=Goodwin, M. B., Clemens, W. A., Horner, J. R., and Padian, K.| date=2006| url=http://www.ucmp.berkeley.edu/people/mbg/Goodwin_et_al_2006.pdf| title=The smallest known ''Triceratops'' skull: new observations on ceratopsid cranial anatomy and ontogeny.| journal=Journal of Vertebrate Paleontology| volume=26| issue=1| pages=pp. 103–112}}</ref>
Vrstica 135:
{{commons|Triceratops}}
{{Wikibooks|Wikijunior Dinosaurs/Triceratops}}
* [http://www.nhm.ac.uk/jdsml/nature-online/dino-directory/detail.dsml?Genus=Triceratops ''Triceratops'', Dino Directory]
* [http://www.cbv.ns.ca/marigold/history/dinosaurs/datafiles/triceratops.html ''Triceratops''] (ilustracije)
* [http://www.enchantedlearning.com/subjects/dinosaurs/dinos/Triceratops.shtml ''Triceratops'' For Kids] (za mlajše)
* [http://www.mnh.si.edu/exhibits/triceratops/index.html Smithsonian Exhibit]
* [http://www.mantyweb.com/dinosaur/triceratops_fossil.htm ''Triceratopsova lobanja'' ]
 
{{zvezdica}}
 
{{link FA|en}}▼
 
[[Kategorija:Dinozavri]]
 
{{Link FA|ca}}
▲{{link FA|en}}
 
[[ar:تريسراتبس]]
Vrstica 153 ⟶ 154:
[[bg:Трицератопс]]
[[br:Triseratops]]
[[ca:Triceratop]] {{Link FA|ca}}
[[cs:Triceratops]]
[[da:Triceratops]]
[[de:Triceratops]]
[[el:Τρικεράτωψ]]
[[en:Triceratops]]
[[eo:Triceratopo]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Triceratops«