Akord: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: fa:آکورد
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: ro:Acord (muzică); kozmetične spremembe
Vrstica 4:
 
Akorde lahko delimo glede na:
* število tonov (trizvoki, četverozvoki, peterozvoki, itd.)
* intervale, ki sestavljajo osnovne strukture (terčni, sekundni in kvartni akordi)
** terčne akorde poimenujemo glede na interval, ki obsega osnovno strukturo (kvintakord, septakord, nonakord, undecimakord, ...)
* deljeno sestavljenost ([[bikord]]i, [[polikord]]i, [[amalgam (glasba)|amalgami]], [[interpolacijski akord]]i, ...)
* [[piramidalni akordi|piramidalne proporce]] (simetrični, zrcalni, z naraščajočim, padajočim intervalnim zaporedjem, itd.)
* tonsko polje ([[pandiatonika|pandiatonični]], [[pentatonika|pentatonični]], [[zvočna ploskev|zvočne ploskve]] ...)
* [[alteracija (glasba)|alteracije]] tonov (alterirani akordi [[diatonika|diatoničnega]] in [[kromatika|kromatičnega]] tipa, [[akordi z alteriranimi toni]])
* ...
 
== Akordi terčne harmonije ==
===Trozvoki===
* '''kvintakord''' ([[generalbas]]na okrajšava: 5/3)
** [[dur]]ov kvintakord, sestavljen iz zaporedja [[interval (glasba)|intervalov]] v3 in m3 <small>(za vse naštete primere velja intervalna gradnja navzgor)</small>
** [[mol (glasba)|molov]], sestavljen iz intervalov m3 in v3
** zvečani kvintakord, sestavljen iz intervalov v3 in v3
** zmanjšani kvintakord, sestavljen iz intervalov m3 in m3
 
 
Osnovne intervalne strukture kvintakordov se razširjajo po postopku t.i. obratov (rotacije oz. ciklične [[permutacija|permutacije]] tonov) tako, da se prvi, spodnji (basov) ton transponira za oktavo navzgor, medtem ko druga dva tona ostaneta na svojem mestu. Število možnosti obratov je enako številu tonov v akordu. Tako ima npr. trizvok tri možnosti obratov (čeprav pogosto tolmačimo kot 1 (osnovni) + 2 obrata, četverozvok štiri, itd. Prvi obrat kvintakorda se imenuje sekstakord, drugi pa kvartsekstakord. Npr. obrata C-durovega kvintakorda (5/3) (C-E-G) sta sekstakord (6) (E-G-C) in kvartsekstakord (6/4) (G-E-C).
 
* '''sekstakord''' (okrajšava: 6 <small>akord oklepa interval [[seksta]]</small>)
** durov sekstakord, sestavljen iz intervalov m3 in č4
** molov sekstakord, sestavljen iz intervalov v3 in č4
** zvečani sekstakord, sestavljen iz intervalov v3 in zm4
** zmanjšani sekstakord, sestavljen iz intervalov m3 in zv4
 
* '''kvartsekstakord''' (okrajšava: 6/4 <small>akord oklepa interval seksta, prvi interval v akordu je kvarta</small>).
**durov durov kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov č4 in v3
**molov molov kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov č4 in m3
** zvečani kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov zm4 in v3
** zmanjšani kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov zv4 in m3
 
===Četverozvoki===
* '''septakord''' (splošna okrajšava osnovne oblike akorda je 7)
** durov septakord / če je zgrajen na [[dominanta|dominanti]] dominantni septakord, okr. D7, sestavljen iz intervalov v3, m3 in m3
** molov septakord, sestavljen iz intervalov m3, v3 in m3
** zmanjšani septakord z zmanjšano septimo, sestavljen iz intervalov m3 , m3 in m3
** durov septakord z veliko septimo, sestavljen iz intervalov v3, m3 in v3
** molov septakord z veliko septimo, sestavljen iz intervalov m3, v3 in v3
<small>**akord, ki bi bil sestavljen iz treh velikih terc (»zvečani septakord«), bi imel ponovljen basov ton, zatorej bi zvenel le kot zvečani kvintakord s podvojeno oktavo. Zato ga ne štejemo v skupino septakordov. </small>
 
Obrati septakorda so:
* '''kvintsekstakord''' (okrajšava: 6/5)
* '''terckvartakord''' (okrajšava: 4/3)
* '''sekundakord''' (okrajšava: 2)
 
===Akordi, ki jih sestavlja pet ali več tonov===
Ti akordi so v svojih osnovnih oblikah pravtako zgrajeni iz velikih in malih terc, poimenovani pa so po intervalih, ki obsegajo celotno strukturo. Glede na število tonov imenujemo
* nonakord (oklepa ga interval nona - okr. 9)
* undecimakord (oklepa ga interval undecima - okr. 11)
* tercdecimakord (oklepa ga interval tercdecima - okr. 13)
<small>*Pri »kvintdecimakordu« bi se v osnovni postavitvi sedmih zaporednih terc ponovil basov ton, zato ga ne obravnavamo več.</small>
 
===Alterirani akordi diatoničnega in kromatičnega tipa===
* [[napolitanski sekstakord]]
* [[lidijski akord]]
* [[francoski akord]]
* [[nemški akord]]
* [[nemško-francoski akord]]
* [[Skrjabinov akord]]
* ...
 
==Sekundni akordi (sekundna harmonija)==
Vrstica 73:
 
Osnova so mnogostranosti durovih in molovih akordov :
* ''durov kvintakord'' (D 5/3) se pojavi na:
** I., IV. in V. stopnji v durovih lestvicah
** V. in VI. stopnji v harmoničnih molovih lestvicah
* ''molov kvintakord'' (m 5/3) se pojavi na:
** II., III. in VI. stopnji v durovih lestvicah
** I. in IV. stopnji v harmoničnih molovih lestvicah
* ''zmanjšan kvintakord'' (zm 5/3) se pojavi na:
** VII. stopnji v durovi lestvici
** II. in VII. stopnji v harmoničnih molovih lestvicah
* ''zvečan kvintakord'' (Zv 5/3) na III. stopnji v harmonični molovi lestvici
 
{{sect-stub}}
Vrstica 98:
 
[[Slika:Septakordi.png|thumb|tight|500px|Septakordi]]
[[Slika:Obrati dominantnega septakorda.png|thumb|tight|500px|Septakordi obrati]]
 
[[Kategorija:Glasbena teorija]]
Vrstica 134:
[[pl:Akord]]
[[pt:Acorde]]
[[ro:Acord (muzică)]]
[[ru:Аккорд]]
[[simple:Chord]]