Hookov zakon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: tr:Hooke kanunu
m Robot Dodajanje: ms:Hukum Hooke; kozmetične spremembe
Vrstica 5:
:<math>\frac{\Delta l}{l} = \frac{1}{E} \frac{F}{S}</math>
 
Pri tem je ''l'' dolžina neobremenjenega telesa, &Delta;Δ''l'' raztezek (podaljšek, razteg) ali skrček v smeri delovanja zunanje sile ''F'', ''S'' prečni presek telesa, ''E'' pa [[prožnostni modul]].
 
Če definiramo [[relativni raztezek]] &epsilon;ε kot razmerje med raztezkom (raztegom) &Delta;Δ''l'' in dolžino neobremenjenega telesa ''l'', [[mehanska napetost|mehansko napetost]] &sigma;σ pa kot razmerje med silo ''F'' in prečnim presekom ''S'', lahko zapišemo sorazmernost v obliki:
 
:<math> \sigma = E \varepsilon</math>
 
Če vpeljemo koeficient raztezanja &alpha;α kot recipročno vrednost prožnostnega modula, lahko isto sorazmernost zapišemo tudi v obliki:
 
:<math> \varepsilon = \alpha \sigma</math>
Vrstica 19:
: <math> m = {\varepsilon \over \varepsilon_{q}} \;</math>,
 
njegova [[obratna vrednost]] pa je [[Poissonovo število]] &mu;μ
 
: <math> \mu = {1 \over m} \;</math>.
 
Hookov zakon je linearna aproksimacija, ki velja, dokler sila ne prekorači meje sorazmernosti, oziroma [[meja elastičnosti|meje elastičnosti]]. Zakon velja na primer za [[jeklo]], praktično pa tudi za [[baker]], [[aluminij]], nekatere [[zlitina|zlitine]] in [[les]]. Pri [[siva litina|sivi litini]] velja [[potenčni zakon]], določen z natančnimi meritvami
 
: <math> \varepsilon = \alpha_{0}\sigma^{n} \;</math>,
 
kjer je &alpha;α<sub>0</sub> ≈ 1/''E'', pri nateznih obremenitvah je ''n'' = 1,08, pri tlačnih pa ''n'' = 1,04. Za druge [[snov]]i je ''n'' lahko večji od 1 (npr. ''n'' = 1,14 do 1,16 za liti [[cink]], [[granit]], [[beton]]), ali manjši od 1 (npr. ''n'' = 0,7 za [[usnje]], vrvi iz [[konoplja|konoplje]]).
 
== Hookov zakon za vzmet ==
Vrstica 70:
[[lt:Huko dėsnis]]
[[lv:Huka likums]]
[[ms:Hukum Hooke]]
[[nl:Wet van Hooke]]
[[no:Hookes lov]]