Tosca (opera): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: hu:Tosca is a featured article |
|||
Vrstica 15:
== Vsebina ==
Zgodba se dogaja v Rimu [[junij]]a leta [[1800]].
Julijski dnevi v tem letu so bili v Rimu zelo nemirni. Napoleon je prodiral vedno globlje v severno Italijo in privrženci idealov francoske revolucije - med njimi tudi aristokrati - so ga nestrpno pričakovali. Oblasti so močno pritegnile vajeti, da so jih krotile. Polnile so ječe, vsak dan so meščani večnega mesta slišali za nove smrtne obsodbe. Nad Rimom je plavala senca zloglasnega policijskega šefa Scarpie, ki je razpredel široko mrežo svojih zaupnikov ...
===Prvo dejanje===
In vendar se je revolucionarju, konzulu prve rimske republike, Angelottiju posrečilo pobegniti iz zloglasne ječe na Angelskem gradu in se zateči v cerkev, kjer naj bi se preoblekel. Angelotti niti ne sluti, da v tej cerkvi njegov prijatelj in revolucionar Mario Cavaradossi slika Madonin portret. Srečanje z njim je nadvse prisrčno. Po Toskinem nenadnem obisku v cerkvi se prijatelja dofovorita o begu. Treba je hiteti, zakaj Scarpia je s topovskim strelom že mobiliziral svoje vohune. angelottiju je na razpolago Cavaradossijeva vila oziroma vodnjak sredi parka, kjer se bo lahko skril pred zasledovalci. V zadnjem hipu se Anglotti umakne. V cerkev privihra cerkovnik z novico, da je Napoleon premagan; za njim pride sem še sam Scarpia. Njegovemu policijskemu nosu ne uide, da je bil Angelotti pred nekaj trenutki tu in da mu je pri begu pomagal Cavaradossi. Slikarjevo ljubico Tosko vpreže zdaj v svoj zloglasni vohunski voz in z njo se odpravi na zasledovanje.
===Drugo dejanje===
Scarpijev agent Spoletta naznani šefu aretacijo Cavaradossiija. V naslednjem trenutku je umetnik že pred Scarpio. In kakor prej agentom, tako tudi šefu policije Cavaradossi zdaj zatrjuje, da ne ve ničesar o Angelottiju. Scarpia ga hoče s silo pripraviti do govora. In ko Tosca ne more več prenašati Marijevih krikov in Scarpiji zaupa, kje se skriva Angelotti, ko se Mario s studom obrne od Toske, ki je prijatelja izdala, v jezi še enkrat izpove svoje politično prepričanje, za kar ga Scarpia sklene usmrtiti. Pomilostil bi ga le pod pogojem, če bi se mu Tosca vdala. Tosca na videz privoli, še prej pa izprosi dovolilnici zase in za Maria, s katerima bi že jutri zgodaj zapustila Rim. Ko Scarpia napiše listine in se ves strasten približuje Toski, ga ta zabode. Nato z dokumenti odhiti k Mariu v ječo.
===Tretje dejanje===
[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:Dela leta 1900]]
| |||