Vodnjak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
malo sloga |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Brunnen Kloster Wald.JPG|thumb|Vlečni vodnjak na dvorišču [[Kloster Wald|samostana Wald]] v nemčiji]]
'''Vodnjak''' ali '''studenec''' je [[zgradba]] za pridobivanje pitne [[voda|vode]] iz talnice (vodne žile). Za dviganje vode na površino se ali so se
== Zgodovina ==
Najstarejši najdeni vodnjaki izhajajo iz začetka [[kamena doba|kamene dobe]] ([[10. stoletje pr. n. št.|10.]] in [[9. stoletje pr. n. št.|9. stoletja pr. n. št.]]), bili so odkriti na [[Ciper|Cipru]] vklesani v [[apnenec]]. Danes v morju ležeči vodnjak v [[Atlit Yam]] ([[Izrael]]) izhaja iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]].<ref>Galili/Sharvit 1997</ref>
== Vrste vodnjakov ==
'''Tekoči vodnjak''' deluje z pomočjo [[Višinska razlika|višinske razlike]], pri tem načinu vodnjaka se zgradi [[zbiranje|zbirališče]] vode v višjem predelu in teče po cevi do nižje ležečega vodnjaka. Pri tekočem vodnjaku [[Teči|teče]] voda neprenehoma tako da mehansko črpanje ni potrebno, po navadi je postavljeno pri tekočem vodnjaku [[korito|kamnito korito]] za napajanje [[Domače govedo|goveda]] ali pranje perila.
[[Slika:Hortobagy-ziehbrunnen.jpg|thumb|right|Vlečni vodnjak ''[[šaduf]]'' za napajanje živali]]
'''Vlečni vodnjak''' je v zemljo ali [[kamen]] skopana, vklesana (v novejšem času zvrtana) navpična [[odprtina]], katera je obzidana z kamnom, ali [[beton|betonirana]]. Vlečne vodnjake so že v zgodnjem neolitiku (Ciper) gradili, prvotni rovi v zemlska tla so bili zavarovani z lesom proti sesutju. Takšne zgradbe so olajšovale pridobivanje pitne vode za napajanje živali. poznani primer so vodnjaki [[Puszta]] ([[šaduf]]), kateri so še danes v [[stepa|stepskih]] predelih [[
[[Slika:
▲'''Vlečni vodnjak''' je v zemljo ali [[kamen]] skopana, vklesana (v novejšem času zvrtana) navpična [[odprtina]], katera je obzidana z kamnom, ali [[beton|betonirana]]. Vlečne vodnjake so že v zgodnjem neolitiku (Ciper) gradili, prvotni rovi v zemlska tla so bili zavarovani z lesom proti sesutju. Takšne zgradbe so olajšovale pridobivanje pitne vode za napajanje živali. poznani primer so vodnjaki [[Puszta]] ([[šaduf]]), kateri so še danes v [[stepa|stepskih]] predelih [[euroasija|euroasije]] v uporabi .
'''Okrasni vodnjak''' imenujemo vodnjake ki so postavjleni na [[Trg|trgih]] [[Mesto|mest]] in večjih [[Kraj|krajev]]. Preden je prišel [[vodovod]] v vsako [[Hiša|hišo]] so bili javni vodnjaki zbirališče ljudi ko so prihajali po pitno vodo, predvsem pa ženske pri pranju perila. Večina zgodovinskih vodnjakov je danes zaščitenih in veljajo kot zanimivost kraja.Tako so vodnjaki še danes privlačne točke. Vodnjake so kot znak [[Moč|moči]] graditelja že od [[Renesansa|renesanse]] dalje gradili [[Umetnost]]no oblikovane. Tako je bil naprimer vodnjak [[Fontana di Trevi]] v [[Rim]]u zgrajena in podarjena od papeža [[Nikolaus V|Nikolausa V]].
== Reference ==
{{seznam_referenc}}
▲== Vir ==
* Gerhard Hirschmann: ''Der Hiserleinbrunnen''. In: Nürnberger Altstadtberichte, Hrsg., Heft 1 (1976).
* Kurt Müller: ''Gerühmt, verbannt und wiederentdeckt. Die komplizierte Geschichte des Kunstbrunnens zur Erinnerung an die erste deutsche Eisenbahn'' [„Der Eisenbahnbrunnen“] In: Nürnberger Altstadtberichte, Hrsg.: Altstadtfreunde Nürnberg e.V., Heft 16 (1991).
| |||