Plod (medicina): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: hr:Plod (medicina)
m slog + referenca
Vrstica 1:
[[Slika:Fetus.jpg|thumb|right|250px|Človeški plod.]]
 
'''Plod''' ali '''fetus''' je človeški [[organizem]] od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do [[porod]]a. Do konca osmega tedna po [[oploditev|oploditvi]] govorimo o [[zarodek|zarodku]].
 
Plod se imenuje tudi stopnja razvoja drugih organizmov pri [[sesalci]]h.
 
=== Razvoj ===
; 8 tednov: Tveganje za pojav [[nehoteni splav|nehotenega splava]] se močno zniža v primerjavi z zarodkovo stopnjo nosečnosti.<ref> -[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/2176898.stm Q&A: Miscarriage]. (6. avgust 2002). ''BBC'' Pridobljeno 10. januarja 2007.</ref> Vse glavne strukture, kot so [[roka|roke]], [[noga|noge]], [[možgani]] in drugi [[organ]]i, so že prisotne, vendar njihova rast in razvoj še nista končana.<ref>''[http://www.bartleby.com/65/fe/fetus.html The Columbia Encyclopedia]'' (6. izdaja). Pridobljeno 5. marca 2007.</ref> Na začetku plodove stopnje je plod velik okoli 30 mm. Njegovo [[srce]] že utripa.<ref>Greenfield, Marjorie. “[http://www.drspock.com/article/0,1510,9851,00.html Dr. Spock.com]". Pridobljeno20. januarja 2007.</ref> Plod že izvaja gibe. Aktivnost [[možgansko deblo|možganskega debla]] se zazna 54 dni po oploditvi.<ref name="Singer">Singer, Peter. ''[http://books.google.com/books?vid=ISBN0312144016&id=d5W1xE1GM2EC&pg=RA1-PA104&lpg=RA1-PA104&ots=kG4PXGCQDG&dq=%22human+life+must+be+protected+from+fifty-four+days%22&num=100&sig=PWH7KEPjVWhxAkFWTAwd3DWuyB0#PRA1-PA104,M1 Rethinking life & death: the collapse of our traditional ethics]'', stran 104 (St. Martins Press 1996). Pridobljeno 4. marca 2007.</ref> Na začetku plodove stopnje je že opazno oblikovanje [[prstni odtis|prstnih odtisov]].<ref>Zabinski, Mark. Forensic Series Seminar, Pastore Chemical Laboratory, University of Rhode Island (februar 2003) ([http://media.www.ramcigar.com/media/storage/paper366/news/2003/02/07/News/Blueprints.Of.Fingerprints-363370.shtml?sourcedomain=www.ramcigar.com&MIIHost=media.collegepublisher.com news report] Pridobljeno 20. januarja 2007).</ref>
 
; 8-15 tednov: Plod se premika ter razvija čedalje več vzorcev gibanja: izvaja lokalne gibe okončin, se razteguje, zeha ...<ref name="Prechtl">Prechtl, H. (2001). Prenatal and Early Postnatal Development of Human Motor Behavior. Iz: ''Handbook of brain and behaviour in human development'', Kalverboer in Gramsbergen (urednika), str. 415-418. Kluwer Academic Publishers.</ref><ref>Butterworth, George and Harris, Margaret. ''[http://books.google.com/books?vid=ISBN0863772803&id=P6Bp3Ysuc58C&pg=PA48&lpg=PA48&ots=qCzYqGfIka&dq=%22stretch+and+yawn%22+and+fetus&sig=376BGiAWv-zXRPp9XE15GeCDB6I Principles of developmental psychology]'' (Psychology Press 1994).</ref> Gibi, ki oponašajo [[dihanje]], so ključni za stimulacijo razvoja [[pljuča|pljuč]], ne pa za privzem [[kisik]]a. Pri devetih tednih plod že lahko skrči [[prst]]e okoli določenega predmeta. Obraz je že dobro izoblikovan in ima že bolj človeški izgled. Veke se zaprejo in ostanejo zaprte nekaj nadaljnjih mesecev. Izkaže se razlika v [[spolovilo|spolovilih]] in viden postane plodov [[spol]]. Na glavi se razvije [[puh]] (lanugo). [[Prebavni trakt]], ki se še vedno razvija, začne predelovati snovi, ki jih plod pogoltne iz [[plodovnica|plodovnice]] in [[jetra|jetrne]] [[presnovek|presnovke]] ter proizvaja blato, imenovano [[otroška smola]] (mekonij). [[Koža]] je prosojna. [[Mišičnina]] in [[kostnina]] se močneje razvijeta, [[kost]]i postanejo trše. V 12. tednu se pojavi merljiva aktivnost možganov z [[elektroencefalograf]]om. <ref name="Singer"/><ref>Vogel, Friedrich. ''[http://books.google.com/books?vid=ISBN3540655735&id=r0lXOLhd-kAC&pg=PA13&lpg=PA13&dq=%22EEG+activity%22+and+fetus+and+brain&sig=6uMfRi6Ql5sW3jBLo6L05h0i1UI Genetics and the Electroencephalogram]'' (Springer 2000): "Slow EEG activity (0.5 – 2 c/s) can be demonstrated in the fetus even at the conceptual age of three months." Pridobljeno 5. marca 2007.</ref> Ob koncu 15. tedna je plod dolg do 15 cm.
 
; 8-15 tednov: Plod se premika ter razvija čedalje več vzorcev gibanja: izvaja lokalne gibe okončin, se razteguje, zeha ...<ref name="Prechtl"/><ref>Butterworth, George and Harris, Margaret. ''[http://books.google.com/books?vid=ISBN0863772803&id=P6Bp3Ysuc58C&pg=PA48&lpg=PA48&ots=qCzYqGfIka&dq=%22stretch+and+yawn%22+and+fetus&sig=376BGiAWv-zXRPp9XE15GeCDB6I Principles of developmental psychology]'' (Psychology Press 1994).</ref> Gibi, ki oponašajo [[dihanje]], so ključni za stimulacijo razvoja [[pljuča|pljuč]], ne pa za privzem [[kisik]]a. Pri devetih tednih plod že lahko skrči [[prst]]e okoli določenega predmeta. Obraz je že dobro izoblikovan in ima že bolj človeški izgled. Veke se zaprejo in ostanejo zaprte nekaj nadaljnjih mesecev. Izkaže se razlika v [[spolovilo|spolovilih]] in viden postane plodov [[spol]]. Na glavi se razvije [[puh]] (lanugo). [[Prebavni trakt]], ki se še vedno razvija, začne predelovati snovi, ki jih plod pogoltne iz [[plodovnica|plodovnice]] in [[jetra|jetrne]] [[presnovek|presnovke]] ter proizvaja blato, imenovano [[otroška smola]] (mekonij). [[Koža]] je prosojna. [[Mišičnina]] in [[kostnina]] se močneje razvijeta, [[kost]]i postanejo trše. V 12. tednu se pojavi merljiva aktivnost možganov z [[elektroencefalograf]]om. <ref name="Singer"/><ref>Vogel, Friedrich. ''[http://books.google.com/books?vid=ISBN3540655735&id=r0lXOLhd-kAC&pg=PA13&lpg=PA13&dq=%22EEG+activity%22+and+fetus+and+brain&sig=6uMfRi6Ql5sW3jBLo6L05h0i1UI Genetics and the Electroencephalogram]'' (Springer 2000): "Slow EEG activity (0.5 – 2 c/s) can be demonstrated in the fetus even at the conceptual age of three months." Pridobljeno 5. marca 2007.</ref> Ob koncu 15. tedna je plod dolg do 15 cm.
 
; 16-25 tednov : Puh prekriva vso plodovo telo. Pojavijo se [[obrvi]], [[trepalnice]] in [[noht]]i. Pospešen je razvoj mišičja. V pljučih se razvijejo [[pljučni mešiček|pljučni mešički]]. [[Živčevje]] se razvije do stopnje, da že lahko nadzoruje nekatere funkcije. Koščeni polž v [[uho|ušesu]] je že razvit. Pljuča so že zmožna izmenjave plinov. Mati pogosto občuti plodove gibe. Ob koncu petega meseca nosečnosti je plod velik okoli 20 cm.
Vrstica 15 ⟶ 13:
; 26-38 tednov : Količina maščevja se pri plodu močno poveča. Pljuča še spočetka niso popolnoma razvita. Oblikujejo se povezave v [[talamus]]u, ki uravnavajo čutne informacije. Kosti so dokončno razvite, a so še mehke. Puh začne sčasoma izginevati, na koncu ostane le še na nadlahti in ramenih. Pri obeh spolih se pojavijo bradavice. Lasje na glavi postanejo debelejši. [[Porod]] se dogodi okoli 38. tedna [[nosečnost]]i. Ob rojstvu otrok meri 48-53 cm.
 
==== Razlike v plodovi rasti ====
V rasti ploda prihaja do relativno velikih razlik. Dejavniki, ki vplivajo na rast ploda, so lahko povezani z materjo, s [[posteljica|posteljico]] ali s plodom samim.
 
Vrstica 26 ⟶ 24:
Nizka telesna masa ploda zvišuje tveganje za obrojstveno smrtnost, [[zamrtvost]] (asfiksijo), [[hipotermija|hipotermijo]], [[policitemija|policitemijo]], [[hipokalcemija|hipokalcemijo]], imunsko pomanjkljivost, nevrološke motnje in druge dolgoročne zdravstvene težave.
 
=== Viabilnost ===
[[Viabilnost]] je sposobnost preživetja ploda zunaj maternice in je odvisna od teže, razvitosti in starosti ploda. Najnižja meja viabilnosti ploda je pet mesecev znotrajmaterničnega razvoja, vendar ni ostrih meja. Izkustveno velja, da ima plod, ki je ob rojstvu lažji od 500 gramov ali mlajši od 22 tednov, redko možnost preživetja. Nasploh so možnosti preživetja relativno nizke pri plodu, mlajšim od 26. tednov, zaradi slabe razvitosti dihal in živčevja.
 
V zadnjih desetletjih se je zaradi napredka medicine viabilnost pomaknila k nižji starosti ploda ob porodu.
 
=== Plodov krvni obtok ===
[[Krvni obtok]] človeškega ploda se močno razlikuje od krvnega obtoka po rojstvu. Razlike tičijo zlasti v neuporabi plodovih pljuč. Plod se preskrbuje s kisikom in hrano preko posteljice in [[popkovnica|popkovnice]].
 
Vrstica 37 ⟶ 35:
 
Pri okoli 20 odstotkih odraslih oseb ovalna odprtina ni popolnoma zarasla, vendar navadno to ne povzroča specifičnih [[simptom]]ov, ker je tlak v levem atriju bistveno višji in kot po prvem vdihu drugi pretin stalno pritiska ob prvi pretin ter zapira ovalno odprtino.
 
== Glej tudi ==
* [[zarodek]],
* [[nosečnost]],
* [[otrok]],
* [[splav]].
 
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
{{reflist|colwidth=35em}}
 
== GlejZunanje tudipovezave ==
{{commons|Fetus}}
* [[zarodek]],
* [[nosečnost]],
* [[otrok]],
* [[splav]].
 
[[Kategorija:Nosečnost]]