Redakcija: 17:36, 21. april 2009 uredi VolkovBot (pogovor \| prispevki) Boti 98.784 urejanj m robot Dodajanje: nn:Kamnik-Alpane ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:53, 5. januar 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.952 urejanj m robot Spreminjanje: en:Kamnik–Savinja Alps; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Kamniske Alpe.JPG\|thumb\|right\|350px\|Kamniško-Savinjske Alpe. Najvišji vrh na sliki je [[Storžič]]. Slikano iz [[Ambrož pod Krvavcem\|Ambroža pod Krvavcem]].]] '''Kamniško-Savinjske Alpe''' so [[gorska veriga]] na [[sever~~\|severu~~]]u [[Slovenija\|Slovenije]] ter sestavni del [[Južne apnenčaste Alpe\|Južnih apnenčastih Alp]]. Veriga je dobila [[ime]] delno po [[mesto\|mestu]] [[Kamnik]], delno pa po [[reka\|reki]] [[Savinja\|Savinji]]. Pogosto se ime pojavlja tudi ločeno na '''Kamniške Alpe''' ter na '''Savinjske Alpe'''. == Lega in površina == Kamniško-Savinjske Alpe se nahajajo na severu [[Slovenija\|Slovenije]] ob [[meja\|meji]] z [[Avstrija\|Avstrijo]]. Njihova [[površina]] je približno [[1 E11 m²\|900 km²]] na območju Republike Slovenije. Okoli ¾ območja je poraslega z [[Gozd\|gozdom]], vrhovi pa so goli in skalnati. Po vzhodnem delu gorstva poteka [[meja]] med slovensko [[Koroška (pokrajina)\|Koroško]] in [[Gorenjska\|Gorenjsko]], skupaj s [[Karavanke\|Karavankami]] pa tvorijo mejo med celotno Koroško ([[Koroška (pokrajina)\|slovenskim]] in [[Koroška (zvezna dežela)\|avstrijskim]] delom) ter Gorenjsko. Na [[Uršlja gora\|Uršlji gori]] se tudi nahaja [[Zgodovina\|zgodovinska]] [[tromeja]] med [[Avstro-Ogrska\|avstro-ogrskimi]] [[vojvodina~~\|vojvodinami~~]]mi [[Koroška (vojvodina)\|Koroško]], [[Kranjska\|Kranjsko]] ter [[Štajerska (vojvodina)\|Štajersko]]. == Vrhovi == * [[Grintavec]] (2558 [[meter\|m]]) * [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe\|Jezerska Kočna]] (2540 m) Vrstica 17: [[Slika:KamniskoSavinjskeAlpe3.jpg\|thumb\|890px\|center\|Kamniško-Savinjske Alpe]] == Turizem == Tukaj se nahajata [[Logarska dolina]] s [[slap]]om [[Rinka]] ter [[Kamniška Bistrica]]. Le-ti veljata za dve najlepših slovenskih [[dolina\|dolin]]. Območje je tudi znano po [[smučanje\|smučarskih]] središčih, [[Krvavec]] in [[Velika planina]] sta dobro obiskani [[Smučišče\|smučišči]]. Vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp so priljubljeni pri [[planinstvo\|planincih]], saj ponujajo lepe zaglede na sosednja območja. == Delitev Kamniško-Savinjskih Alp == Od zahoda proti vzhodu jih delimo '''na tri dele:''' * [[Storžiška skupina]] na zahodu (Storžič 2132 m) * [[Osrednji del ali Grintovška skupina]] (Grintovec 2558 m) * [[Visoke kraške planote na vzhodu]] ([[Velika planina]] in [[Dleskovška planota]]). Meja med Storžiško in Grintavško skupino je reka [[Kokra (reka)\|Kokra]]. === Območje Kamniško-Savinjskih Alp === [[Slika:Burger_ObmocjeKamniskoSavinjskiAlp.PNG\|thumb\|right\|500px\|Območje Kamniško-Savinjskih Alp.]] Vrstica 39: Četrta skupina (IV.) sledi od levega brega Kokre do sotočja z Jezernico do gorske kotanje Jezerskega. do Ravenske Kočne in Jenkove planine. Od Jenkove planine je greben Male Babe (2.018 m), Velike Babe (2.127 m) in Ledinskega vrha (2.108 m) do Jezerskega sedla (2.036 m) in naprej do Okrešlja in na Kamniško sedlo (Jermanova vrata, 1876 m) v dolino Kamniške Bistrice. Najvišji vrh te skupine in tudi najvišji vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah je Grintovec (2.558 m). Pri Jezerskem in Savinjskem sedlu so zatrepi treh gorskih dolin Belske Kočne, Matkovega kota in Logarske doline. Med Belsko Kočno in Matkovim kotom je v smeri SV v dolžini 6 km gorska veriga od Mrzle gore (2.203 m), Matkove kope (1.957 m) do Pavličevih sten (1.653 m). Med Matkovim kotom in Logarsko dolino je v smeri SV gorska veriga od Zabrložnice (1.635 m), Velikega vrha (1.539 m) do Orlovca (1.251 m) južno od potoka Jezera, ki s sotočjem Črne ob vhodu v Logarsko dolino teče kot najdaljša povsem slovenska reka Savinja. Peta skupina (V.). Začne se pri levem pritoku Savinje, potokom Klobaša, ki teče pod planino Grohat (1.367 m), severno od slemena Raduhe, nato do Spodnjega Slemena (1.254 m) in južno od potoka Bistra do Vrtačnikovega potoka in pod severnim vznožjem Smrekovškega pogorja preko Ludranskega vrha do Koroške Kramarice, po strugi navzogor do Kramarice (1.124 m) in do Štajerske Kramarice. Po strugi Kramarice do izvira Ljubije in pod Visočkim vrhom do struge Šentflojanščice in naprej do sotočja s Pako. Meja območja vodi nato po strugi Pake do Paške vasi in Podgorja pri Letušu, nato pod vzhodnim vnožjem Dobroveljsko planote zahodno od Braslovč, kjer je navzhodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp. Proti zahodu so južni obronki Dobraveljske planote (IV. d.), severno od Vranskega in ob toku Motnjiščica navzgor do Zgornjega Tuhinja pod južnimi obronki Menine planine (IV. c.) do Godiča in naprej proti severo-zahodu nad Tunjiškim gričevjem pod južnimi obronki Kamniško-Savinjskih Alp nad Ljubljansko kotlino in Deželo do skrajnega zahodnega dela pri Žirovnici. == Glej tudi == Vrstica 65: [[cs:Savinjské Alpy]] [[de:Steiner Alpen]] [[en:~~Kamnik~~Kamnik–Savinja Alps]] [[fr:Alpes kamniques]] [[hu:Kamniki-Alpok]]

Kamniško-Savinjske Alpe: Razlika med redakcijama